Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.
"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik
Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?
"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."
V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.
"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Neveljaven email naslov