Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Srečanja ameriških in ruskih predsednikov pa so ponavadi sploh pod drobnogledom. Joe Biden in Vladimir Putin sta se v sredo srečala v Ženevi, na nevtralnem terenu, in se pogovarjala kakšne tri ure. Skupne izjave po pogovoru nista podala, temveč sta vsak svojo izjavo podala na dveh ločenih tiskovnih konferencah. Oba predsednika pogovor hvalita kot spodbudnega, a je zaenkrat prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Biden pravi, da bo treba počakati do pol leta, da bomo lahko ocenili uspešnost teh pogovorov. Očitno sta nakazala veliko stvari, določene stvari sta se nedvomno dogovorila, sedaj pa se bo počasi kazalo to, ali bodo karkoli od tega začeli uresničevati.
Predsednik Biden se je ob robu vrha zveze Nato in EU na kratko sestal številnimi voditelji, med njimi ni bilo slovenskega premierja, čeprav s prihodnjim mesecem prevzemamo predsedovanje Evropski uniji. Prav tako je prejšnji teden izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar pojasnjuje: "V prizadevanjih za boj proti korupciji v regiji, kar je ena pomembnih tem ZDA v mednarodnem prostoru, zajema tudi Albanijo. In to je ta novost, to je poudarek tega izvršnega dokaza."
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Srečanja ameriških in ruskih predsednikov pa so ponavadi sploh pod drobnogledom. Joe Biden in Vladimir Putin sta se v sredo srečala v Ženevi, na nevtralnem terenu, in se pogovarjala kakšne tri ure. Skupne izjave po pogovoru nista podala, temveč sta vsak svojo izjavo podala na dveh ločenih tiskovnih konferencah. Oba predsednika pogovor hvalita kot spodbudnega, a je zaenkrat prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Biden pravi, da bo treba počakati do pol leta, da bomo lahko ocenili uspešnost teh pogovorov. Očitno sta nakazala veliko stvari, določene stvari sta se nedvomno dogovorila, sedaj pa se bo počasi kazalo to, ali bodo karkoli od tega začeli uresničevati.
Predsednik Biden se je ob robu vrha zveze Nato in EU na kratko sestal številnimi voditelji, med njimi ni bilo slovenskega premierja, čeprav s prihodnjim mesecem prevzemamo predsedovanje Evropski uniji. Prav tako je prejšnji teden izdal izvršni ukaz za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na Zahodnem Balkanu. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar pojasnjuje: "V prizadevanjih za boj proti korupciji v regiji, kar je ena pomembnih tem ZDA v mednarodnem prostoru, zajema tudi Albanijo. In to je ta novost, to je poudarek tega izvršnega dokaza."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike tokrat o praznovanju dneva Martina Luthra Kinga in normalizaciji odnosov ZDA s Kubo.
Matjaž Trošt je dogajanje po terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo spremljal v Parizu. V 18. vzporedniku smo se z njim pogovorili tudi o odzivih francoske javnosti in političnih voditeljev na ta napad, jutrišnji številki tednika, ki naj bi vsebovala nove upodobitve Mohameda, simbolični moči satire v Franciji in evropskem kontekstu dogajanja, potegnili pa smo tudi vzporednice z našim prostorom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.
New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.
Neveljaven email naslov