Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik Igor Jurič, sta bili poudarjeni dve zadevi: "Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."
Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.
Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.
"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice delta, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."
781 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Minil je prvi dan predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Kot iz Bruslja pove dopisnik Igor Jurič, sta bili poudarjeni dve zadevi: "Protestna odsotnost izvršnega podpredsednika komisije, socialista Fransa Timmermansa na družinski fotografiji. Vsi omenjajo tudi recimo temu hladno razpoloženje na novinarski konferenci med premierjem Janezom Janšo in predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in to kljub temu, da oba izhajata iz iste evropske politične skupine, ljudske stranke."
Ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja bo okrevanje po pandemiji oziroma krepitev "odpornosti". Včeraj je Slovenija za nacionalne načrte za okrevanje dobila tudi zeleno luč, spomnimo, da je zadnji dan aprila zaprosila za dvotedensko podaljšanje roka. Krepitev odpornosti pri premagovanju podobnih kriz, kot sta zdravstvena in večja digitalna varnost, sta prednostni nalogi pri Komisiji.
Od 1. julija je na voljo evropsko digitalno covidno potrdilo v vseh državah Evropske unije. Ob širjenju različice delta se pri tem pojavljajo težave. Podobno kot pri prvih valovih okužb se države članice vsaka zase odločajo glede omejitev gibanja, predvsem čez državne meje. Namen potrdila je, da bi vsi prestopili meje brez nepotrebnih pregledov in karanten, zato je dejstvo, da države samovoljno uveljavljajo ukrepe, ki drugje ne veljajo, velik problem.
"Zavedati se je treba, da je področje zdravja v pristojnosti posamezne članice Unije in ne pristojnost Bruslja. Tudi pravila, ki so vezana na covidno potrdilo, omogočajo, da se države glede na zdravstvene razmere odločijo za neki dodaten ukrep. In zdaj, ko se širi nevarnost eksplozivne rasti okužb zaradi različice delta, je to povsem mogoče. Pri tem pa mora vsak ukrep veljati za vse enako."
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Neveljaven email naslov