Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica Karmen Švegl pravi:
"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."
Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: "Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Zadnje dni cel svet pretresa razkritje, da naj bi številne vlade s pomočjo vohunskega programa izraelskega podjetja NSO Group vohunile za več kot 50 tisoč aktivisti, novinarji, pravniki, disidenti in številnimi drugimi, tudi državniki in nenazadnje člani arabskih kraljevskih družin. To opremo naj bi Izraelci prodajali tudi zalivskim in arabskim državam, denimo Savdski Arabiji in Združenim arabskim emiratom. Kako to razkritje odmeva na Bližnjem Vzhodu in širše, sploh v luči tega, da gre za izraelsko podjetje, naša dopisnica Karmen Švegl pravi:
"Dejstvo je, da to, da arabske zalivske države uporabljajo to sodobno izraelsko tehnologijo, ni presenečenje. Analitiki so celo dejali, da je to eden izmed glavnih interesov arabskih držav, da so bile pripravljene skleniti premir z Izraelom. Te države imajo seveda interes, da to tehnologijo uporabijo za nadzorovanje opozicije v lastni državi, tudi družinskih članov."
Po razglasitvi, da se ZDA in njihovi zavezniki umikajo iz Afganistana se tam že tako zaostrene razmere še zaostrujejo. Pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se bolj kot ne ustavila, talibani pa iz tedna v teden pridobivajo več ozemlja oz. ga nadzirajo: "Veliko skrbi je, da bodo talibani skušali izkoristiti priložnost in poskusili nekako 'naskočiti' tudi urbana središča države. Talibani imajo bolj ali manj nadzor na vpadnicah določenih vasi, območij ali dolin. Ne nadzorujejo pa še življenja ljudi."
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Demokratskih kandidatov in kandidatk za predsednika je že dobrih dvajset, med njimi pa se že razvnema boj. "Trump je pri svojih nasprotnikih zbudil občutek, da je treba nekaj storiti. Tudi volivci so se na vmesnih volitvah v veliko večjem številu odzvali in glasovali."
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Neveljaven email naslov