Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.
Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."
Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
785 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Kriza ob umiku iz afganistanske vojne je Evropsko unijo zelo hitro potisnila v debate o sprejemu prebežnikov. Hitro sta se oblikovala dva bloka, ki jih poznamo že iz prejšnjih krogov takih pogovorov. Na eni strani so države, ki želijo sprejeti čim manj ljudi in nasprotujejo odprtim mejam, a tak pristop do vprašanja sprejemanja prebežnikov zaradi odgovornosti Evropske unije glede vojne v Afganistanu dobiva veliko kritik.
Že leta 2015 smo videli, da so nekatere države prebežnike izkoriščale kot politični kapital v pogajanjih. Danes se zdi, da se zgodba ponavlja na vzhodu EU, na mejah z Belorusijo. V Litvo, Latvijo in na Poljsko režim predsednika Lukašenka v zadnjih mesecih pošilja večje število migrantov z Bližnjega vzhoda. Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja: "Pri Belorusiji gre za ustrahovanje, ministri uporabljajo izraz napad na EU. Belorusija omogoča pretežko Iračanom, da z letali in turistično vizo priletijo v Belorusijo, od koder jih potem vodi do meja Poljske, Litve in Latvije in od tam v EU."
Meje pa so v ospredju tudi na drugačne načine - ta teden je na Blejskem strateškem forumu Slovenija ponovno na agendo postavila širitev unije na Zahodni Balkan. Vprašanje pridruževanja držav je odprto že dve desetletji, časovnica pridružitve se nenehno premika dlje v prihodnost: "Zelo malo možnosti je, da bi prišli do nekih resnih in konkretnih premikov. Verjetno pa bo nekaj korakov naprej, tega se vsi nadejajo, predvsem pa Slovenija kot trenutno predsedujoča. Ker bi to bil lep uspeh."
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Neveljaven email naslov