Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?
Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.
"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – Polona Fijavž
Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?
"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."
Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Nemčiji se je dogajanje po zveznih parlamentarnih volitvah usmerilo v ugotavljanje, kakšno barvno kombinacijo bo sestavila nova koalicija. Nova sestava nemškega parlamenta bo najštevilčnejša doslej, vsebovala bo 735 poslank in poslancev. Letno bodo za potrebe parlamenta v Nemčiji odšteli 20 milijonov evrov več. Večja bo zastopanost žensk, 34,7 odstotka, manjšin, istospolnih, v parlamentu bosta tudi dva transspolna človeka. Se obeta bolj odprta in multikulturna Nemčija?
Ko govorimo o prihodnjih koalicijah, torej sestavi nemške vlade, je za prihodnjo skoraj gotovo, da bo sestavljena iz treh strank. V nemških medijih in političnem prostoru za koalicije uporabljajo poimenovanja semafor, Jamajka, Kenija in Nemčija, odvisno od barve strank, ki bi bile zastopane.
"Najverjetnejša prihodnja koalicija je semafor: rdeči, rumeni in zeleni. Vsi pa izključujejo črno-rdečo koalicijo, kar smo imeli zadnjih osem let." – Polona Fijavž
Kot kažejo analize, so predvsem mladi, ki si želijo sprememb, volili za Zelene ali Svobodne demokrate. Zanimivo je, da so predvsem volivci na nekdanjem vzhodu naredili obrat od CDU/CSU proti socialdemokratom. Kako velika je želja po spremembah po 16 letih vladavine Angele Merkel?
"Na nekdanjem Vzhodu ljudje vedo, kaj so spremembe, in se jih bistveno bolj bojijo kot na nekdanjem Zahodu. Mladi si želijo predvsem sprememb na okoljski ravni. Ženske srednjih let in mlajše se bojijo za prihodnost svojih otrok. Ena je rekla, da ji dajejo Zeleni edino upanje, da bi sploh še razmišljala o svojih otrocih."
Poleg zveznih parlamentarnih volitev pa je v Berlinu potekal tudi referendum, povezan z njihovo stanovanjsko politiko. Berlinski nepremičninski trg je podivjal; v petih letih so se cene najemnin dvignile za 46 odstotkov.
Mimo evrovizijske evforije pri severnih sosedih ne bomo mogli, nič manj pa ne preseneča dejstvo, da so se Avstrijci v primerjavi z Nemci s kar polstoletno zamudo končno le odločno lotili denacifikacije. Tamkajšnji mediji in medijska politika se tudi močno razlikujeta od tozadevnih slovenskih razmer, a samo znotraj državnih meja. Ko se Avstrijci podajo v medijske posle na sončni strani Alp, niso pri svojem opletanju z mediji nenadoma nič več boljši od ostalih. Več pa tudi o volitvah v Evropski parlament, ki so močno razburkale politične kroge na Koroškem.
V pogovoru z našo londonsko dopisnico o tem, kako na Otoku odmeva padec Alenke Bratušek. V pogovoru smo se podali tudi na sosednji otok, kjer se eden izmed najrazvpitejših severnoirskih politikov Gerry Adams otepa hudih obtožb. Primerjali smo tudi slovenske in britanske prvomajske praznike in se spomnili 20-letnice predora pod Rokavskim prelivom.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
Kaj čaka Srbijo, potem ko je dobila novo vlado? Druga pomembna vzporednica s Slovenijo pa je te dni tudi napoved prodaje nekaterih pomembnih državnih podjetij. Naša dopisnica Marta Razboršek je med drugim govorila tudi o Kosovu, ki se pripravlja na volitve. Dotaknili smo se tudi nekaterih manj težkih tem, kot je na primer poletni glasbeni festival Exit, ki bo tokrat potekal le v Novem Sadu, pokomentirali pa smo tudi, ali je zmaga zagrebške Cibone v ligi ABA prizadela navijače obeh beograjskih klubov.
V skrajno zapletenem položaju in ob dnevnih spremembah, ki že nekaj mesecev prevevajo Ukrajino, se naša dopisnica več ukvarja s sosednjo državo kot z Rusijo – to pa še ne pomeni, da so zanimivosti ruskega vsakdana presahnile in da Rusija ne pozna več svojih notranjepolitičnih težav ...
Danes o Kitajski kot mokrih sanjah avtomobilske industrije in trgovine. Konec tedna v Pekingu odpirajo avtomobilski sejem, ki je po sejmih v Detroitu in Frankurtu, že tretji najpomembnejši na svetu. V kratkem bo, kot vse kaže, prehitel tudi omenjena dva, ker je Kitajska že postala največji svetovni proizvajalec pa tudi kupec avtomobilov…
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim in prisluhnili Mojci Širok.
V tokratnem 18. vzporedniku z našo bližnjevzhodno dopisnico o presenetljivih rezultatih nedavnih turških volitev, na katerih je premier Erdogan kljub slabi medijski popotnici osvojil rekordno število glasov. Več tudi o neizogibnem gojenju kulta osebnosti v Egiptu, ki se nadaljuje z generalom Al Sisijem ... Nekaj besed smo posvetili tudi perzijskemu novemu letu, ki ga praznujejo na prvi pomladni dan, in bližajočim se afganistanskim predsedniškim volitvam 5. aprila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat nam bo družbo delal Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglašanje z Otoka posvečamo ljubezni nekdanjega britanskega premieja Churchilla do svojega mačka in rasti britanskega gospodarstva, ki se vrača v stanje pred krizo.
Naš dopisnik iz Zagreba v teh dneh podrobno spremlja spor med Hrvaško in Srbijo, ki sta druga proti drugi vložili tožbo za genocid; prav danes pa se je v zvezi s tem začela ustna obravava na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tema pogovora so tudi najnovejši dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer sta center demonstracij še vedno Tuzla in Sarajevo. Za nameček pa pogovor zaznamuje tudi ščepec pustne šaljivosti.
Naš bruseljski dopisnik tokrat predvsem o najnovejši gospodarski napovedi Evropske komisije, po kateri Sloveniji kaže nekoliko bolje. V pogovoru je pozornost namenil tudi najbolj aktualnima žariščema trenutno na Stari celini, Ukrajini in Bosni in Hercegovini.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z dopisnico iz Rima Mojco Širok o tem, da so vremenske razmere zaostrene tudi v Italiji.
Takoj po šestih dneh terenskega dela v Kijevu, kjer dogodki vse bolj spominjajo na vojno stanje, se nam bo po vrnitvi v Moskvo oglasila Vlasta Jeseničnik. A tudi v ruski prestolnici ne bo mogla dolgo ostati - že prihodnji teden se namreč začnejo zimske olimpijske igre v Sočiju na obali Črnega morja…
Edvard Žitnik o ameriškem mrazu, Volku z Wall Streeta in vlogi Katarine Čas in enem največjih televizijskih dogodkov, ameriškem Super Bowlu.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov