Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
V Združenih državah so bile leto dni po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, ta teden spet volitve. Američani so volili lokalne predstavnike, v dveh zveznih državah pa so volili tudi guvernerja. Ti dve sta bili Virginija in New Jersey.
"ZDA so nenehno v procesu volitev, to je nedvomno zanimivo, je pa to tudi silno naporen proces tako za politike kot za volivce. Razpoloženje tukaj ni najboljše. Američani so nedvomno naveličani pandemije in raznoraznih ukrepov, predvsem pa smo priča močnemu valu nasprotovanja obveznemu cepljenju za javne uslužbence oz. državne pogodbenike. So pa tokratne volitve prinesle nekatere spremembe. Končno se kaže določen vzpon azijskih Američanov, ki postajajo vse številčnejši, a so še vedno izjemno slabo zastopani v političnem življenju. Zdaj ima Boston prvo županjo v svoji zgodovini in hkrati prvo azijsko Američanko."
Ena prvih potez predsednika Bidna po prevzemu položaja je bila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ta teden pa se je Biden udeležil podnebne konference v Glasgowu, kjer se svetovni voditelji dogovarjajo za ukrepanje na področju toplogrednih izpustov in okoljskih sprememb.
"Biden to problematiko dobro razume. Tega mu vsekakor ni mogoče očitati. Kar se mi zdi problematično, je, da podpora tej usmeritvi v ZDA ni tako enotna. Tukaj je fosilni lobi izjemno močan, velja pa tudi miselnost, da okoljski ukrepi slabijo konkurenčno prednost ameriškega gospodarstva."
Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo še o načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
V Združenih državah so bile leto dni po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal Joe Biden, ta teden spet volitve. Američani so volili lokalne predstavnike, v dveh zveznih državah pa so volili tudi guvernerja. Ti dve sta bili Virginija in New Jersey.
"ZDA so nenehno v procesu volitev, to je nedvomno zanimivo, je pa to tudi silno naporen proces tako za politike kot za volivce. Razpoloženje tukaj ni najboljše. Američani so nedvomno naveličani pandemije in raznoraznih ukrepov, predvsem pa smo priča močnemu valu nasprotovanja obveznemu cepljenju za javne uslužbence oz. državne pogodbenike. So pa tokratne volitve prinesle nekatere spremembe. Končno se kaže določen vzpon azijskih Američanov, ki postajajo vse številčnejši, a so še vedno izjemno slabo zastopani v političnem življenju. Zdaj ima Boston prvo županjo v svoji zgodovini in hkrati prvo azijsko Američanko."
Ena prvih potez predsednika Bidna po prevzemu položaja je bila vrnitev ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu. Ta teden pa se je Biden udeležil podnebne konference v Glasgowu, kjer se svetovni voditelji dogovarjajo za ukrepanje na področju toplogrednih izpustov in okoljskih sprememb.
"Biden to problematiko dobro razume. Tega mu vsekakor ni mogoče očitati. Kar se mi zdi problematično, je, da podpora tej usmeritvi v ZDA ni tako enotna. Tukaj je fosilni lobi izjemno močan, velja pa tudi miselnost, da okoljski ukrepi slabijo konkurenčno prednost ameriškega gospodarstva."
Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo še o načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Neveljaven email naslov