Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati.
"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." – Karmen Švegl
V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?
"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."
Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?
"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra."
791 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Na Bližnjem vzhodu je v središču pozornosti iranski jedrski program. Po petmesečnem premoru so se spet začela pogajanja o iranskem jedrskem sporazumu. Za mizo so sedli Rusija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Iran, odsotne pa so Združene države, saj se iranske oblasti z njimi nočejo pogajati.
"Pogajalci so na Dunaju tokrat kar pozitivni. Že samo dejstvo, da je Iran sprejel, kar so se pogajali v zadnjih šestih krogih in bo v nadaljevanju sledilo kot izhodišče, je dosežek. Pogajanja so se premaknila z mrtve točke." – Karmen Švegl
V Izraelu se na dejstvo, da bi Iran lahko postal uradna ali neuradna jedrska sila, pripravljajo z vojaškimi vajami in izjavami političnih voditeljev, ki kažejo na to, da bi Izrael lahko v prihodnosti uporabil tudi svoje vojaške sile za napad na iranske jedrske zmogljivosti. Ali take grožnje služijo le kot podpora pogajalskim izhodiščem ali bi lahko kmalu res videli vojaške spopade med Izraelom in Iranom?
"Vojaških spopadov v smislu odprte vojne ne bomo videli. Prihajajo pa podatki, da ima izraelska tajna služba načrte, izvaja kibernetske napade. Izrael ne bo pustil, da se Iran dokoplje do jedrske bombe. Iran pa bo uradno ali neuradno postal jedrska sila."
Od pogajanj o jedrskem sporazumu pa se selimo k beloruskemu režimu, ki je prek beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna skuša pritiskati na Evropsko unijo, nakar so nekatere bližnjevzhodne države prepovedale polete v Minsk. Karmen, kako so to evropsko politično igro moči spremljali na Bližnjem vzhodu?
"Pritiski na Bližnjem vzhodu so znani, tako deluje večina držav tu. A veliko letalskih družb se je ustrašilo, da bi prišle na črno listo v Evropi in so tako ustavili lete. Govorila sem z nekaj Iračani, dejali so, da je bilo grozno. V Belorusiji so jih imeli za talce, s katerimi so Evropsko unijo izsiljevali za politične cilje. Niso mogli ne naprej in ne nazaj. Na beguncih je bila že velikokrat takšna politična igra."
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Neveljaven email naslov