Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

21.01.2022

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.

Nemška diplomacija se je veliko ukvarjala z Ukrajino in Rusijo, Nemčija si namreč želi biti vpletena v reševanje tega konflikta. Tako je bil generalni sekretar Nata na obisku pri novem kanclerju Olafu Scholzu, zunanja ministrica Annalena Baerbock v Ukrajini in Rusiji, ameriški zunanji minister v Berlinu. Bo nova nemška vlada ohranila evropski primat v sodelovanju z Rusijo?

"Težko. Nemci se zelo bojijo tega zapletanja odnosov. Strokovnjaki ocenjujejo, da kopičenje vojske na meji z Ukrajino z ruske strani naj ne bi bilo dovolj za vdor v Ukrajino, a skrb in strah ostajata. Angela Merkel ne le, da je imela dostop do Putina, bila je prva dama nemške zunanje politike, ne vem, ali se spomnite, kdo je bil pred njo zunanji minister. Nemčija ima zdaj vmesno vlogo in odnos z Rusijo izgublja." – Polona Fijavž, berlinska dopisnica

Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska v teh mesecih ni dosegla veliko s svojimi trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo. 

"Stanje je po več kot šestih mesecih popolnoma nespremenjeno, kar priča o tem, kako poljska vlada ne rešuje problema, ampak ga marginalizira. Ni našla nikakršne rešitve, ne le, da se razmere niso izboljšale. Begunsko-migrantska pot se je v tem času ohranila kot najhitrejša pot v Zahodno Evropo, kljub nemogočim razmeram."

Poljska je trikilometrsko območje okoli meje zaprla za javnost, kar jezi nevladne organizacije. Ljudje v bližini so obremenjeni vse od avgusta, travme doživlja tudi poljska obmejna vojska.

"Ljudje v bližini so na tem območju dnevno podvrženi preiskavam policistov, tudi njihov vsakdan je otežen, a vseeno hodijo po gozdovih s hrano in pomagajo ljudem. Poljska vlada se s tem ne ukvarja, to je prepustila vojski in ljudem. Tudi obmejni vojaki so travmatizirani zaradi odredb in ukazov, kaj se od njih pričakuje. Z namenom branjenja zunanje meje Evropske unije je Poljska žrtvovala tudi svoje prebivalce."

Nova nemška vlada v koalicijski pogodbi načrtuje tudi številne spremembe, ki bodo imele posledice za družbo, večina Nemcev ocenjuje, da pozitivne. Med drugim bi uvedli volilno pravico že s 16 leti, možnost hitrejše pridobitve nemškega državljanstva, nemški minister za pravosodje pa je te dni napovedal, da bodo črtali tudi člen 219a, ki prepoveduje zdravnikom, da bi na svojih spletnih straneh imeli zapisano, na kakšen način opravljajo prekinitve nosečnosti. Do leta 2019 je bilo celo povsem prepovedano imeti to storitev na seznamu, potem so ta ukrep omilili, a še vedno z omejitvijo,  da ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način se poseg opravi. 

"Ta razprava v Nemčiji poteka že leta. Člen je bil uveden v obdobju nacional-socializma in je povsem neprilagojen digitalni dobi. Člen je bil vseeno dvomljiv, ker je še vedno prepovedoval, na kakšen način zdravniki to objavijo. Moramo pa vedeti, da so morale ženske, ki so v Nemčiji želele prekiniti nosečnost, do leta 2019 klicati zdravnike in preverjati, kdo ta poseg sploh izvaja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bilo 72 odstotkov teh žensk, pripadnic digitalne dobe, mlajših od 35 let. Zdaj bodo lahko zdravniki na svojih spletnih straneh objavili podrobnejše informacije o postopku prekinitve nosečnosti, kar velik del nemške družbe vidi kot velik korak naprej."


18. vzporednik

791 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

21.01.2022

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.

Nemška diplomacija se je veliko ukvarjala z Ukrajino in Rusijo, Nemčija si namreč želi biti vpletena v reševanje tega konflikta. Tako je bil generalni sekretar Nata na obisku pri novem kanclerju Olafu Scholzu, zunanja ministrica Annalena Baerbock v Ukrajini in Rusiji, ameriški zunanji minister v Berlinu. Bo nova nemška vlada ohranila evropski primat v sodelovanju z Rusijo?

"Težko. Nemci se zelo bojijo tega zapletanja odnosov. Strokovnjaki ocenjujejo, da kopičenje vojske na meji z Ukrajino z ruske strani naj ne bi bilo dovolj za vdor v Ukrajino, a skrb in strah ostajata. Angela Merkel ne le, da je imela dostop do Putina, bila je prva dama nemške zunanje politike, ne vem, ali se spomnite, kdo je bil pred njo zunanji minister. Nemčija ima zdaj vmesno vlogo in odnos z Rusijo izgublja." – Polona Fijavž, berlinska dopisnica

Že nekaj mesecev izredne razmere trajajo tudi na poljsko-beloruski meji. Poljska v teh mesecih ni dosegla veliko s svojimi trdnimi stališči, da beguncev, ki še vedno množično prihajajo v Belorusijo, ne bo spustila v državo. 

"Stanje je po več kot šestih mesecih popolnoma nespremenjeno, kar priča o tem, kako poljska vlada ne rešuje problema, ampak ga marginalizira. Ni našla nikakršne rešitve, ne le, da se razmere niso izboljšale. Begunsko-migrantska pot se je v tem času ohranila kot najhitrejša pot v Zahodno Evropo, kljub nemogočim razmeram."

Poljska je trikilometrsko območje okoli meje zaprla za javnost, kar jezi nevladne organizacije. Ljudje v bližini so obremenjeni vse od avgusta, travme doživlja tudi poljska obmejna vojska.

"Ljudje v bližini so na tem območju dnevno podvrženi preiskavam policistov, tudi njihov vsakdan je otežen, a vseeno hodijo po gozdovih s hrano in pomagajo ljudem. Poljska vlada se s tem ne ukvarja, to je prepustila vojski in ljudem. Tudi obmejni vojaki so travmatizirani zaradi odredb in ukazov, kaj se od njih pričakuje. Z namenom branjenja zunanje meje Evropske unije je Poljska žrtvovala tudi svoje prebivalce."

Nova nemška vlada v koalicijski pogodbi načrtuje tudi številne spremembe, ki bodo imele posledice za družbo, večina Nemcev ocenjuje, da pozitivne. Med drugim bi uvedli volilno pravico že s 16 leti, možnost hitrejše pridobitve nemškega državljanstva, nemški minister za pravosodje pa je te dni napovedal, da bodo črtali tudi člen 219a, ki prepoveduje zdravnikom, da bi na svojih spletnih straneh imeli zapisano, na kakšen način opravljajo prekinitve nosečnosti. Do leta 2019 je bilo celo povsem prepovedano imeti to storitev na seznamu, potem so ta ukrep omilili, a še vedno z omejitvijo,  da ni bilo mogoče razbrati, na kakšen način se poseg opravi. 

"Ta razprava v Nemčiji poteka že leta. Člen je bil uveden v obdobju nacional-socializma in je povsem neprilagojen digitalni dobi. Člen je bil vseeno dvomljiv, ker je še vedno prepovedoval, na kakšen način zdravniki to objavijo. Moramo pa vedeti, da so morale ženske, ki so v Nemčiji želele prekiniti nosečnost, do leta 2019 klicati zdravnike in preverjati, kdo ta poseg sploh izvaja. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je bilo 72 odstotkov teh žensk, pripadnic digitalne dobe, mlajših od 35 let. Zdaj bodo lahko zdravniki na svojih spletnih straneh objavili podrobnejše informacije o postopku prekinitve nosečnosti, kar velik del nemške družbe vidi kot velik korak naprej."


01.08.2017

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


25.07.2017

Matjaž Trošt, Bruselj

V zadnjih mesecih, ko se je turistična scena v Bruslju po terorističnih napadih okrepila, gostinci tekmujejo, kdo ima boljšo brezžično povezavo.


18.07.2017

Polona Fijavž, Nemčija

V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.


11.07.2017

Karmen Švegl, Grčija

Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.


04.07.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe


27.06.2017

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


20.06.2017

Petra Kos Gnamuš – Avstrija

Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.


13.06.2017

Barbara Kužnik

Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.


06.06.2017

Edvard Žitnik, ZDA

Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?


30.05.2017

V Italiji denarne kazni za starše, ki ne bodo cepili otrok

O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


23.05.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


16.05.2017

Polona Fijavž, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.05.2017

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


25.04.2017

Nina Kojima, London

V 18. vzporednik se bo oglasila kolegica iz Londona Nina Kojima.


18.04.2017

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl


11.04.2017

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.04.2017

Uroš Lipušček, Peking

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


28.03.2017

Matjaž Trošt, Bruselj

Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?


21.03.2017

Boštjan Anžin, Beograd

Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.


14.03.2017

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.


Stran 19 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov