Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.
"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."
Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.
"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."
Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku.
786 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.
"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."
Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.
"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."
Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.
Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.
Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?
O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se bo oglasila dopisnica z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?
Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Neveljaven email naslov