Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.
Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.
"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin
Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.
"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin
Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:
"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.
Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.
"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin
Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.
"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin
Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:
"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
Neveljaven email naslov