Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.
"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik
Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.
“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik
V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.
793 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.
"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik
Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.
“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik
V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
Neveljaven email naslov