Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Doneški bazen. Mariupolj je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali Azovskega morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.
"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega." – Karmen Švegl
Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.
"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo." – Karmen Švegl
Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik Zelenski vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.
"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." – Karmen Švegl
* Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.
784 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Doneški bazen. Mariupolj je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali Azovskega morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.
"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega." – Karmen Švegl
Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.
"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo." – Karmen Švegl
Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik Zelenski vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.
"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." – Karmen Švegl
* Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
Neveljaven email naslov