Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico In corpore sano.
"Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." – Boštjan Anžin
V zadnjih tednih je bilo v Srbiji veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah.
"Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." – Boštjan Anžin
Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza Kosova, ki je zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri.
"Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." – Boštjan Anžin
V Bosni in Hercegovini sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve.
"Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." – Boštjan Anžin
Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico In corpore sano.
"Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." – Boštjan Anžin
V zadnjih tednih je bilo v Srbiji veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah.
"Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." – Boštjan Anžin
Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza Kosova, ki je zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri.
"Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." – Boštjan Anžin
V Bosni in Hercegovini sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve.
"Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." – Boštjan Anžin
Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike tokrat o praznovanju dneva Martina Luthra Kinga in normalizaciji odnosov ZDA s Kubo.
Matjaž Trošt je dogajanje po terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo spremljal v Parizu. V 18. vzporedniku smo se z njim pogovorili tudi o odzivih francoske javnosti in političnih voditeljev na ta napad, jutrišnji številki tednika, ki naj bi vsebovala nove upodobitve Mohameda, simbolični moči satire v Franciji in evropskem kontekstu dogajanja, potegnili pa smo tudi vzporednice z našim prostorom.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Mojca Širok o delu najmlajšega italijanskega premierja, o tem, da Rimu vlada mafija in o kandidaturi Rima za Olimpijske igre.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z beograjsko dopisnico Marto Razboršek o aktualnem dogajanju v Srbiji, med drugim tudi o odzivih na vrnitev Vojislava Šešlja v državo.
Odnosi med Izraelci in Palestinci se v zadnjih tednih vnovič slabšajo, kolikor je sobivanje enih in drugih sploh lahko še slabše. Z našo dopisnico tudi o tunizijskih predsedniških volitvah, ki dajejo vtis zaključenega prehoda v novo normalnost v državi po revoluciji, in seveda o vedno novih ekscentričnih odklonih turškega predsednika.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.
New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.
Neveljaven email naslov