Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico In corpore sano.
"Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." – Boštjan Anžin
V zadnjih tednih je bilo v Srbiji veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah.
"Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." – Boštjan Anžin
Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza Kosova, ki je zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri.
"Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." – Boštjan Anžin
V Bosni in Hercegovini sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve.
"Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." – Boštjan Anžin
Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
783 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
Razmišljamo, kako se države zahodnega Balkana zaradi vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije in o nedavno končanem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je Konstrakta Srbijo zastopala z uspešnico In corpore sano.
"Konstrakta je združila vse Srbe, leve in desne, privržence cepljenja in proticepilce. So pa pričakovali več in imeli veliko razprav, ali sta bili Srbija in Konstrakta na Evroviziji žrtev geopolitike." – Boštjan Anžin
V zadnjih tednih je bilo v Srbiji veliko bombnih preplahov, največ prav v Beogradu. Gre za obvestila o domnevnih bombah v javnih in zasebnih zgradbah.
"Strinjajo se, da so bombni preplahi posledica odločitve, da se Srbija ne bo pridružila sankcijam proti Rusiji. Marsikdo meni, da gre za organiziran napad na Srbijo, skoraj kibernetsko vojno. Samo danes smo imeli 130 šol, ki so prejele to grožnjo." – Boštjan Anžin
Druga aktualna politična tema v Srbiji pa je poteza Kosova, ki je zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Potem ko so marca iz te organizacije izključili Rusijo, seveda zaradi napada na Ukrajino, bi Kosovo lahko postalo 47. članica te zveze evropskih držav, a v Srbiji so bili odzivi zelo ostri.
"Med Kosovom in Srbijo dialoga ni. Ni kompromisa o tem, kako naj bi odnose uredili. Slabo je, to pa se bo le stopnjevalo s Svetom Evrope sredi junija. Takrat bomo videli, kakšni bodo odzivi." – Boštjan Anžin
V Bosni in Hercegovini sta že nekaj mesecev glavna tema organizacija oktobrskih volitev in priprava novega volilnega zakona, o katerem se politični predstavniki Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v Bosni nikakor ne morejo sporazumeti. Težava je že samo zagotavljanje denarja za volitve.
"Bosna in Hercegovina nima sprejetega proračuna za letošnje leto, financira se začasno. V tem svežnju denarja ni nič predvideno za volitve. Volilno zakonodajo bi morala Bosna in Hercegovina spremeniti tudi zato, ker je to zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je ugotovilo vrsto kršitev." – Boštjan Anžin
Tudi v Evropski uniji so pozivi, naj sklenejo dogovor, vse bolj glasni. Tudi sicer se zdi, da je EU od začetka vojne v Ukrajini bolj pozorna na dogajanje na Balkanu, tudi njeni visoki predstavniki se srečujejo s predstavniki držav, prejšnji teden denimo visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, včeraj še predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.
Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.
Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.
V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
Neveljaven email naslov