Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
Ko je bila naša berlinska dopisnica nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in delno tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca pozneje je jasno, da ruska "posebna operacija" ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo.
"Nemške dežele so negodovale nad finančnim bremenom, ki so ga bile deležne z begunsko krizo. Približno deset odstotkov beguncev se je že registriralo v centrih za iskanje dela. Ukrajinski begunci imajo v Nemčiji poseben tretma, z junijem bodo upravičeni do iste podpore kot socialno podprti Nemci." – Polona Fijavž
A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo, da bi si pozamezniki zagotovili lastno zaklonišče. Tako je zacvetel posel z graditvijo zasebnih zaklonišč, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti.
"Med Nemci je kar nekaj ljudi strah, da bi se Putin maščeval Nemčiji. Velika večina jih podpira oboroževanje Ukrajine tudi s težkim orožjem. Leta 2007 se je takratna vlada odločila, da zaklonišča ne bodo več potrebna. Ljudje so zdaj ugotovili, da v primeru bombnega napada nimajo zaščite." – Polona Fijavž
Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da se v 21. stoletju fizični spopadi takih razsežnosti sploh še zgodijo. Morda nam pri tem lahko pomaga knjiga angleškega novinarja Paula Masona "How to stop faschism".
"Modus operandi skrajnih desničarjev deluje takole: desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem mediji, vi ste sovražniki ljudstva in pri tem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. To je storil Viktor Orban, v ZDA pa je ustava delovala." – Paul Mason, novinar BBC
Tudi v Nemčiji se te dni ukvarjajo s primeri okužb z opičjimi kozami, a se hkrati mediji že posvečajo tudi stigmatizaciji, ki so jo primeri okuženih prinesli s seboj. Opozarjajo, da je treba pri poročanju o bolezni in širjenju te biti previden in obveščati pravilno, brez stigme za določene skupine ljudi.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
Ko je bila naša berlinska dopisnica nazadnje gostja 18. vzporednika, je na Poljskem in delno tudi v Nemčiji potekal največji sprejem vojnih beguncev po drugi svetovni vojni. Dobra dva meseca pozneje je jasno, da ruska "posebna operacija" ne bo trajala le nekaj dni, zato so se tudi begunci morali intenzivneje integrirati v poljsko in nemško družbo.
"Nemške dežele so negodovale nad finančnim bremenom, ki so ga bile deležne z begunsko krizo. Približno deset odstotkov beguncev se je že registriralo v centrih za iskanje dela. Ukrajinski begunci imajo v Nemčiji poseben tretma, z junijem bodo upravičeni do iste podpore kot socialno podprti Nemci." – Polona Fijavž
A vojna v Ukrajini ni povzročila le begunskih tragedij, v Nemcih se je naselil tudi strah, da bi se vojna lahko razširila. Povzročil je vse večjo željo, da bi si pozamezniki zagotovili lastno zaklonišče. Tako je zacvetel posel z graditvijo zasebnih zaklonišč, a tudi z iskanjem primernega prostora za njihovo postavitev pri tistih, ki za tako gradnjo nimajo prostorskih možnosti.
"Med Nemci je kar nekaj ljudi strah, da bi se Putin maščeval Nemčiji. Velika večina jih podpira oboroževanje Ukrajine tudi s težkim orožjem. Leta 2007 se je takratna vlada odločila, da zaklonišča ne bodo več potrebna. Ljudje so zdaj ugotovili, da v primeru bombnega napada nimajo zaščite." – Polona Fijavž
Vojna pa je tudi čas za razmislek o vzvodih, ki so pripeljali do tega, da se v 21. stoletju fizični spopadi takih razsežnosti sploh še zgodijo. Morda nam pri tem lahko pomaga knjiga angleškega novinarja Paula Masona "How to stop faschism".
"Modus operandi skrajnih desničarjev deluje takole: desni populisti pridejo na oblast, napadajo medije, ustavo, sodstvo. Sodniki postanejo sovražniki ljudstva, potem mediji, vi ste sovražniki ljudstva in pri tem se utrdijo na oblasti tako, da jim nihče ne more nič. To je storil Viktor Orban, v ZDA pa je ustava delovala." – Paul Mason, novinar BBC
Tudi v Nemčiji se te dni ukvarjajo s primeri okužb z opičjimi kozami, a se hkrati mediji že posvečajo tudi stigmatizaciji, ki so jo primeri okuženih prinesli s seboj. Opozarjajo, da je treba pri poročanju o bolezni in širjenju te biti previden in obveščati pravilno, brez stigme za določene skupine ljudi.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
Neveljaven email naslov