Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
Po dolgem času se je vrnila iz Moskve, kjer je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami.
"Za tuje novinarje, ki smo ostali v Moskvi, sta postala velik problem akreditacija oz. vizum. Potrebujemo ju za delo v Rusiji. Do t. i. vojaške operacije v Ukrajini smo ju dobivali za leto dni, zdaj le še za tri mesece, kar je naše delo zelo otežilo, saj smo v postopku pridobivanja dokumentov, ki nam omogočajo delo in bivanje v Rusiji, zdaj ves čas." – Vlasta Jeseničnik
Težko si je predstavljati, kakšno je bilo delo novinarjev od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vemo, da so oblasti prepovedale uporabo izraza vojna in postavile še druge omejitve za novinarje, a srečujejo se z velikimi pritiski glede ustvarjanja vsebin.
"Veliko ruskih novinarjev neodvisnih medijev je državo zapustilo, saj so spoznali, da svojega dela ne bodo mogli opravljati. Tudi mi, ki smo ostali v Moskvi, o sami vojaški operaciji ne poročamo zaradi vseh omejitev. Ker bi morali, če bi poročali o vojaški operaciji, uporabljati le uradne ruske vire. To je čista propaganda." – Vlasta Jeseničnik
Vsakdanje življenje v Rusiji se je od začetka vojne spremenilo, a to ni povsod enako opazno. Kako vojno občutijo običajni državljani?
"Moskva je svetovna metropola, kjer se sankcije še ne poznajo. Opaziti jih je v nakupovalnih središčih, kjer so velike blagovne znamke odšle iz Rusije, na bankah je poslovanje z devizami do septembra zamrznjeno, opaziti je visoke cene hrane. A teatri in kina so polna, ljudje hodijo v restavracije." – Vlasta Jeseničnik
788 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
Po dolgem času se je vrnila iz Moskve, kjer je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami.
"Za tuje novinarje, ki smo ostali v Moskvi, sta postala velik problem akreditacija oz. vizum. Potrebujemo ju za delo v Rusiji. Do t. i. vojaške operacije v Ukrajini smo ju dobivali za leto dni, zdaj le še za tri mesece, kar je naše delo zelo otežilo, saj smo v postopku pridobivanja dokumentov, ki nam omogočajo delo in bivanje v Rusiji, zdaj ves čas." – Vlasta Jeseničnik
Težko si je predstavljati, kakšno je bilo delo novinarjev od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vemo, da so oblasti prepovedale uporabo izraza vojna in postavile še druge omejitve za novinarje, a srečujejo se z velikimi pritiski glede ustvarjanja vsebin.
"Veliko ruskih novinarjev neodvisnih medijev je državo zapustilo, saj so spoznali, da svojega dela ne bodo mogli opravljati. Tudi mi, ki smo ostali v Moskvi, o sami vojaški operaciji ne poročamo zaradi vseh omejitev. Ker bi morali, če bi poročali o vojaški operaciji, uporabljati le uradne ruske vire. To je čista propaganda." – Vlasta Jeseničnik
Vsakdanje življenje v Rusiji se je od začetka vojne spremenilo, a to ni povsod enako opazno. Kako vojno občutijo običajni državljani?
"Moskva je svetovna metropola, kjer se sankcije še ne poznajo. Opaziti jih je v nakupovalnih središčih, kjer so velike blagovne znamke odšle iz Rusije, na bankah je poslovanje z devizami do septembra zamrznjeno, opaziti je visoke cene hrane. A teatri in kina so polna, ljudje hodijo v restavracije." – Vlasta Jeseničnik
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
Neveljaven email naslov