Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
V Dubaj se v zadnjih tednih priseljuje veliko število bogatih Rusov, ki se hočejo izogniti sankcijam zahodnih držav proti Rusiji, uvedenih zaradi vojne v Ukrajini.
"Rusi prihajajo v Dubaj, ker tukaj proti njim niso bile uvedene sankcije. Pred hoteli visoko visijo, med drugimi zastavami velikih držav, ruske zastave. Tukaj so Rusi še vedno dobrodošli in to jim je pomembno." – Karmen Švegl
Precej slabše posledice so povezane z žitom, ki zaradi ruske blokade Črnega morja ne more zapustiti Ukrajine. Veliko bližnjevzhodnih držav je bistveno odvisnih od uvoza ukrajinskega žita, najbolj izpostavljeni so Libanon, Egipt in Jemen. To so države, kjer že vlada krizno stanje.
"Te države so odvisne od žita, ljudje bodo kmalu dobesedno stradali. To zagotovo vpliva na stabilnost – lahko pogledamo tudi na arabsko pomlad. Ljudje so se tukaj uprli za svobodo, demokracijo. Veliki protesti so se zgodili zaradi gospodarskih pritiskov, ker so oblasti začele ukinjati subvencije predvsem za žito in ljudje niso imeli več dovolj denarja, da bi si privoščili kruh." – Karmen Švegl
Turčija že od prvih dni spopada na različne načine skuša posredovati pri obeh državah, do zdaj sicer po večini neuspešno.
"Turčija želi biti nevtralna država, ki jo vsi potrebujejo. Ima srečo, da ima pomembno geostrateško pozicijo in se ponuja kot država, ki lahko posreduje med sprtima stranema. Turčija želi obdržati svojo zunanjo politiko, ki se prepleta z gospodarskimi, političnimi in strateškimi interesi." – Karmen Švegl
V Katar bodo ob koncu letošnjega leta uprte oči nogometnih navijačev z vsega sveta. Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu bo drugačno kot po navadi, začelo se bo 21. novembra, že več let pa dviga prah zaradi dragih stadionov in kršitev pravic delavcev.
"Vsak delavec, ki pride iz Indije, že agenciji plača znesek prvih šestih plač. Prvih šest mesecev tukaj dela zastonj, da odplača dolg, da je dobil službo. Včasih cela vas zbere denar, da lahko gredo posamezniki delat v tujino in potem pošiljajo denar domov. Težko si predstavljamo, v kakšnih razmerah živijo." – Karmen Švegl
792 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
V Dubaj se v zadnjih tednih priseljuje veliko število bogatih Rusov, ki se hočejo izogniti sankcijam zahodnih držav proti Rusiji, uvedenih zaradi vojne v Ukrajini.
"Rusi prihajajo v Dubaj, ker tukaj proti njim niso bile uvedene sankcije. Pred hoteli visoko visijo, med drugimi zastavami velikih držav, ruske zastave. Tukaj so Rusi še vedno dobrodošli in to jim je pomembno." – Karmen Švegl
Precej slabše posledice so povezane z žitom, ki zaradi ruske blokade Črnega morja ne more zapustiti Ukrajine. Veliko bližnjevzhodnih držav je bistveno odvisnih od uvoza ukrajinskega žita, najbolj izpostavljeni so Libanon, Egipt in Jemen. To so države, kjer že vlada krizno stanje.
"Te države so odvisne od žita, ljudje bodo kmalu dobesedno stradali. To zagotovo vpliva na stabilnost – lahko pogledamo tudi na arabsko pomlad. Ljudje so se tukaj uprli za svobodo, demokracijo. Veliki protesti so se zgodili zaradi gospodarskih pritiskov, ker so oblasti začele ukinjati subvencije predvsem za žito in ljudje niso imeli več dovolj denarja, da bi si privoščili kruh." – Karmen Švegl
Turčija že od prvih dni spopada na različne načine skuša posredovati pri obeh državah, do zdaj sicer po večini neuspešno.
"Turčija želi biti nevtralna država, ki jo vsi potrebujejo. Ima srečo, da ima pomembno geostrateško pozicijo in se ponuja kot država, ki lahko posreduje med sprtima stranema. Turčija želi obdržati svojo zunanjo politiko, ki se prepleta z gospodarskimi, političnimi in strateškimi interesi." – Karmen Švegl
V Katar bodo ob koncu letošnjega leta uprte oči nogometnih navijačev z vsega sveta. Letošnje svetovno prvenstvo v nogometu bo drugačno kot po navadi, začelo se bo 21. novembra, že več let pa dviga prah zaradi dragih stadionov in kršitev pravic delavcev.
"Vsak delavec, ki pride iz Indije, že agenciji plača znesek prvih šestih plač. Prvih šest mesecev tukaj dela zastonj, da odplača dolg, da je dobil službo. Včasih cela vas zbere denar, da lahko gredo posamezniki delat v tujino in potem pošiljajo denar domov. Težko si predstavljamo, v kakšnih razmerah živijo." – Karmen Švegl
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
Neveljaven email naslov