Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.

Družbenokritični roman o moralnem padcu človeštva, ki ga povzroči epidemija slepote

"Takrat pa si je on na vso moč zaželel videti ženo, ki mu je klečala ob nogah, tam, kjer je vedel, da je, in potem je, že z gotovostjo, da je ne bo videl, odprl oči, Končno si se zbudil, zaspanec moj, je rekla ona smeje. Nastala je tišina in on je odvrnil, Slep sem, ne vidim te." – José Saramago: Esej o slepoti

Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.

"Avtor se v knjigi osredotoči na neki mikropogled na epidemijo slepote. Vseskozi namreč spremljamo začetno skupino slepcev. Se pravi, prvega slepca, ki je oslepel med vožnjo avtomobila, njegovo ženo, očesnega zdravnika, ki ga pozneje obišče, nekaj pacientov, ki so bili takrat v čakalnici, in še nekaj drugih ljudi, ki so sestavljali to začetno skupino v eni sobi v umobolnici."

Čeprav je avtor José Saramago roman napisal v devetdesetih letih, se zdi, kot da ga je napisal v zadnjem letu, v času pandemije. Le da povzročitelj kaosa v njegovi zgodbi ni koronavirus, ampak virus slepote.