Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.
Slikoviti opisi doživetij in razmislekov pionirjev podvodnega raziskovanja
V Svetu tišine oče podvodnega raziskovanja Jacques Ives Cousteau in njegov sodelavec Frédéric Dumas opisujeta svoja doživetja ob preizkušanju akvalunge, prenosne potapljaške opreme, ki omogoča dihanje pod vodo in s pomočjo katere se je skupina francoskih raziskovalcev med drugo svetovno vojno prvič za daljši čas potopila v morje, tam povsem prosto plavala in raziskala do tedaj neznane predele podvodnega sveta. Za rubriko 7. stran je knjigo, ki je ob svojem izidu v 50-ih letih preteklega stoletja postala prava mednarodna uspešnica, izbrala žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler.
Ti raziskovalci so še imeli zavest nekoga, ki vstopa nekam drugam, kjer mu morda ni namenjeno biti, ampak mu je to z iznajdljivostjo in preiskušanjem vseeno uspelo. Še vedno so imeli neko refleksijo veličine narave, nek dvom in strah ob tem, kar počnejo. Zanimivo se mi je bilo vrniti k razmišljanjem, ki so se ljudem porajala med tem, ko so nekaj velikega odkrivali.
»Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.
Slikoviti opisi doživetij in razmislekov pionirjev podvodnega raziskovanja
V Svetu tišine oče podvodnega raziskovanja Jacques Ives Cousteau in njegov sodelavec Frédéric Dumas opisujeta svoja doživetja ob preizkušanju akvalunge, prenosne potapljaške opreme, ki omogoča dihanje pod vodo in s pomočjo katere se je skupina francoskih raziskovalcev med drugo svetovno vojno prvič za daljši čas potopila v morje, tam povsem prosto plavala in raziskala do tedaj neznane predele podvodnega sveta. Za rubriko 7. stran je knjigo, ki je ob svojem izidu v 50-ih letih preteklega stoletja postala prava mednarodna uspešnica, izbrala žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler.
Ti raziskovalci so še imeli zavest nekoga, ki vstopa nekam drugam, kjer mu morda ni namenjeno biti, ampak mu je to z iznajdljivostjo in preiskušanjem vseeno uspelo. Še vedno so imeli neko refleksijo veličine narave, nek dvom in strah ob tem, kar počnejo. Zanimivo se mi je bilo vrniti k razmišljanjem, ki so se ljudem porajala med tem, ko so nekaj velikega odkrivali.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Nedeljski bralni namig je tokrat sodoben roman, katerega dogajanje je moč iz francoske Bretanije prenesti tudi v druga okolja, zgodba romana bi se lahko zgodila tudi pri nas.
Knjiga Ivane Djilas z naslovom Hiša je bila na knjižni polici Ide Mlakar Črnič že od lanskega maja, a je zaradi vsakdanjih obveznosti ostala neodprta. Vse do teh dni, ko smo več doma in imamo več časa tudi za branje. Knjigo je prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V tokratni rubriki predstavljamo živalsko pripoved slovenske pisateljice Barbare Simoniti. Knjiga z naslovom Močvirniki - Zgodbe iz zelene dobrave prikazuje svet močvirnikov, ki leži v senci starodavnih dreves. Čeprav močvirniki ljubijo vlago in mir, se jim stalno nekaj dogaja. In njihovih dogodivščin je za debelo knjigo. Ljubeznivi mali živalski univerzum ima navdih žlahtne angleške (živalske) prozne klasike tipa Veter v vrbju. Anže Hobič pa je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je knjiga zelo primerna za krajšanje časa našim najmlajšim kot tudi starejšim.
Maša Fatur, študentka drugega letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pravi, da rada bere družbeno kritične in realistične romane, v katerih se z zgodbo lahko poistoveti, saj na ta način včasih najde tudi odgovore na vprašanja, s katerimi se srečuje v življenju. Sally Rooney ?je mlada irska pisateljica, katere roman Normalni ljudje je naša sogovornica prebrala nazadnje.
V današnji rubriki »7. stran«, v kateri iščemo in prenašamo naprej dobre izkušnje bralcev, se odpravljamo na 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki gre po istoimenskem pogorju, čez 14 ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Kot prvi Slovenec jo je prehodil Jakob J. Kenda in posledično je nastal roman »Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike«, ki je iskriv in iskren zapis o avtorjevem doživljanju te dolge pešpoti. Z navdušenjem in v presežnikih o njej pripoveduje tudi prevajalka Marjeta Drobnič, ki jo je pred mikrofon povabila maja Moll.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zmagovalna loterijska srečka, koder las Georga Washingtona in originalni zemljevid Srednjega sveta, ki ga je ustvaril pisatelj J. R. R. Tolkien so nekatere od zanimivih stvari, ki so jih lastniki knjig našli med njihovimi platnicami. Še bolj kot omenjeni predmeti so za nekateri dragocene zgodbe, ki se skrivajo med vrsticami. Nekatere so fantazijske, druge osebno izpovedne in v današnji 7. strani bomo predstavili eno takšno. Raynor Winn je na papir ujela svojo življenjsko zgodbo, knjigo Prežeta s soljo pa nam bo predstavila poslušalka Viktorija Kante.
Nesmisel birokratske logike je osrednja tematika romana Kavelj 22 ameriškega pisatelja Josepha Hellerja. Protivojno satiro odlikuje groteskni, črni humor, s katerim avtor skuša predstaviti brezizhodnost situacije, v kateri se – zaradi predpisov in sle nadrejenih po uspehu – znajdejo letalci bojnih eskadrilj na italijanskem otoku Pianosa. Tragikomične situacije je Heller črpal tudi iz lastne izkušnje vojne. Bralcem pa zgodba ponudi tudi vpogled v to, da Kavlje 22 lahko najdejo marsikje v svojih življenjih. Prav zato je roman postal kulten. O njem se je z Jero Musič pogovarjal Aleš Ogrin.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Četrta Sedma stran bo zadišala po srhljivki. Roman Uspavanka je zgodba o paru, ki hoče imeti vse – popolno službo, popoln dom, popolna otroka in popoln odnos. A vse to ni možno brez »popolne« varuške. A kaj, ko se popolna varuška tako popolno vklopi v družino delodajalca, da se je ni več mogoče znebiti. Med platnice Uspavanke se je potopila Darja Pograjc.
Leta 1974, ko je izdal roman Carrie, je Američan Stephen King delal v pralnici in učil v šoli. Z več kot 350-imi prodanimi knjigami je danes 72-letnik med vodilnimi pisatelji našega časa. Na 1. mesto najbolje prodajanih knjig časnika New York Times se je v preteklosti uvrstila tudi knjiga Duma key. O njej v današnji 7. strani z Andrejem Šumerjem.
Z bralko Vido Makuc iz Ljubljane predstavljamo knjigo slovenske avtorice Tatjane Jamnik Pocajt z naslovom Noč v puščavi. To je delo, ki ga boste v knjižnicah sicer našli na polici s kratko prozo za otroke stare med 9 in 14 let, vendar bi lahko - glede na življenjske modrosti, ki jih ponuja, - stalo še na kakšni drugi polici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Neveljaven email naslov