Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: Goran Dekleva
Orjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnost
Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred.
To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.
Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.
Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgard, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgard ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred. To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgardom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor smo iskali v tokratni 7. strani, kjer nam je o Knausgardu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripovedovala pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: Goran Dekleva
Orjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnost
Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred.
To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.
Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.
V današnji rubriki 7.stran odhajamo v gozd. Vendar danes ne samo zato, da bomo zbistrili svoje misli, ampak bomo tokrat prisluhnili drevesom. Ste kdaj pomislili, da se tudi drevesa sporazumevajo, si pošiljajo sporočila, imajo občutke, čustva in spomin? Gozdar Peter Wohlleben je že kot otrok želel postati okoljevarstvenik. Kasneje je svoje sanje uresničil, lotil se je tudi pisanja in s knjigo Skrivno življenje dreves nam pokaže gozd s povsem drugačne plati. Skozi gozdne in knjižne poti nas bo v pogovoru z Lucijo Fatur popeljala Anja Blažun, bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan.
Tokrat s fotografinjo Klaro Avsenik Žagar beremo roman Male ženske ameriške pisateljice Louise May Alcott. Sogovornica je omenjeno delo prebrala v originalnem, angleškem jeziku, mi pa smo za oddajo našli (in tudi prebrali) odlomek iz sedme vsebinske strani slovenskega prevoda. Ker se Klara Avsenik Žagar in Darja Pograjc v radijskem etru nista srečali prvič, sta se odločili, da se bosta med pogovorom tikali in nastala je današnja 7. stran!
»Ogromno različnih načinov življenj je. In ogromno različnih načinov smrti. Ampak na koncu je popolnoma vseeno. Ostane samo puščava.« S knjižnih polic smo potegnili roman najbolj znanega in prevajanega sodobnega japonskega pisatelja Harukija Murakamija, z naslovom Južno od meje, zahodno od sonca. Tankočutno napisana pripoved skozi intimno in melanholično zgodbo raziskuje vprašanja iskanja lastne identitete, minljivosti ljubezni in krhkosti človeških vezi. Knjiga je še posebej nagovorila tudi študentko logopedije in iskalko lepega Anastasijo Knez, ki nam o njej pripoveduje v tokratni epizodi oddaje 7. stran.
V tokratni epizodi 7. strani se bomo potopili med platnice mladinskega romana. Družina Brocket ni čisto nič nenavadna. Mati in oče sta ponosna na to, da so povsem dolgočasni, običajni ljudje. A v trenutku, ko se rodi njun tretji otrok, Barnaby, postanejo Brocketi zelo nenavadna družina. S pomočjo globalne, svetovne pustolovščine se Barnaby zave, da biti drugačen ni nekaj, česar bi se sramoval. Eno bistvenih sporočil knjige je, kako pomembno je sprejemati drugačnost in biti zvest sam sebi. Čeprav mladinski roman, je Osupljiva zgodba Barnabyja Brocketa večgeneracijsko branje. Humorno in hkrati bridko zgodbo je na mah prebrala tudi učiteljica Nina Jelen.
Ljubezen ni ena sama, temveč se pokaže v tisočih odtenkih. Lahko je strastna, prijateljska, erotična, lahko je starševska, boleča ali tenkočutna. V romanu ameriške avtorice Siri Hustvedt Kar sem ljubil lahko pobliže spremljamo spomine in življenje pripovedovalca zgodbe, upokojenega umetnostnega zgodovinarja Lea. Njegove spomine in delčke zgodbe nam v Sedmi strani naslika Renata Vidic iz Valvasorjeve knjižnice Krško.
Ste med tistimi bralci, ki najraje posežejo po resničnih osebnih zgodbah, takih, ki zarežejo? Radi berete pripovedi ljudi, ki jim življenje ne prizanaša, ampak jim ga je uspelo ukrotiti z močno življenjsko voljo? Potem bo tokratni predlog, ki vam ga ponujamo v branje, morda pravšnji za vas. Bralka Zdenka Rezelj iz okolice Mirne Peči predstavlja knjigo Sare Ahlin Doljak z naslovom DA, Življenje!.
Nedelja je dan za listanje in tokrat prebiramo Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves. Ena najvidnejših turških pisateljic je objavila že 20 knjig, od tega 13 romanov, njene knjige pa so prevedene v kar 57 jezikov. V svojih romanih pogosto prepleta zgodovinske teme in jih postavi v sodoben družbeni kontekst. Tudi roman iz leta 2021 ni izjema. Lana Furlan je pred mikrofon povabila knjižno navdušenko Manco Kos.
Tik pred mednarodnim dnem starejših - obeležili ga bomo 1. oktobra - bomo danes v naslednjih minutah predstavili roman, ki govori prav o tej življenjski tematiki. Tretje življenjsko obdobje prinese marsikatere preizkušnje, s katerimi se spopadajo tako starejši člani družine kot njihovi potomci. Irena Rebov je bibliotekarka na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani in svoje sodelavce vsak mesec povabi v bralno skupino. Tokrat so se pogovarjali o knjigi Pelji me domov.
Marsikomu so znani Bobri, epska pripoved Janeza Jalna o življenju koliščarjev. Gre za eno največjih in najznamenitejših velikih zgodb slovenske zgodovine in literature ter hkrati poklon Ljubljanskemu barju. Ilustrator Peter Škerl in pisatelj Tadej Golob pa bralcu pričarata in omogočita stripovsko popotovanje po naši preteklosti. Več smo se o stripovski različici pogovarjali z ljubiteljico knjig Evo Zupan Horaček.
V prvi epizodi nove sezone oddaje 7. stran se nam obeta zelo zabaven in pronicljiv bralni namig. Pisatelja Feliksa Plohla so bralci in kritiki navdušeno sprejeli že pred nekaj leti, ko je objavil prvenec z naslovom Vsi moji grehi. Danes pa bomo spoznali bralne vtise, ki jih generira njegov drugi avtobiografski roman. Pisatelj ostaja pri inventuri svojih grehov, njihova teža se stopnjuje že v naslovu Grešnik na kvadrat. Pred nami je duhovita in samoironična, žmohtna knjiga, o kateri se je z bibliotekarjem Gvidom Komarjem pogovarjal Bojan Leskovec.
Dragan Petrovec nam v zbirki humoresk Brodolom predstavi zgodbe, ki bi bile prav lahko del našega življenja. Na prvi pogled lahkotno branje nam ponuja razmislek o našem življenju in odzivih nanj.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Predstavljamo vam izvrstno bralno izkušnjo ob snidenju z romanom z naslovom Poletna knjiga, pod katerega se podpisuje finska pisateljica Tove Jansson. Dogajanje je postavljeno na majhen otoček v Finskem zalivu, v središču pripovedi je odnos med babico in vnučko, ki se zlagoma splete v enkratno prijateljstvo, ki ga zaznamujejo drobni skupni podvigi v naravi ter razgovori, v katerih na svoj način premlevata bistvena življenjska vprašanja. Bojan Leskovec se je o Poletni knjigi pogovarjal z Nino Kožar, pobudnico projekta Knjigobežnice.
Misel, da naš svet ni edini, temveč da obstaja mnogo svetov, je bila poznana že v nekaterih smereh starogrške filozofije, še bolj pa v vzhodnih duhovnih naukih. Dandanes se o mnogih ali vzporednih svetovih največ razpravlja v znanstveni kozmologiji. Hkrati so vzporedni svetovi tudi pravi pop fenomen v literaturi in na filmu. V oddaji 7. stran tokrat stopamo na polje angažirane literature, saj je pred nami monografija, ki prinaša izvirne in filozofsko inovativne prispevke k sodobni razpravi o mnogih svetovih. Doktor Klemen Lah opozarja, da se bralec, ki ni filozofsko izobražen, lahko znajde tudi v zagati ali slepi ulici, ampak to ne sme biti razlog za bralčev obup, saj se vztrajnost, če tudi kakšen fragment monografije preskočimo, naposled izplača.
Nedelja je dan za prebiranje. Tokrat se bomo v 7. strani lotili aktualne knjige. Prebirali bomo 10 mitov o Izraelu avtorja Ilana Pappeja. Slovenskega prevoda še nimamo. Lana Furlan je pred mikrofon povabila Maruško Nardoni, asistentko na oddelku za kulturne študije na fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Bralni navdih bo današnja oddaja 7. stran črpala iz sodobnega makedonskega leposlovja. Petar Andonovski, rojen leta 1987 v Kumanovu, spada v mlajšo generacijo makedonskih avtorjev. Doslej je objavil že pet romanov, za roman Strah pred barbari je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Poletje, v katerem te ni je prvi preveden v slovenščino. Dogajanje romana je postavljeno na otok K., kamor se partnerja odpravita na potovanje, v prvoosebno pripoved pa ves čas vdirajo reminiscence na pretekli čas in ljubezenski trikotnik. Bojan Leskovec se je o bralni izkušnji z zgoščenim romanom, ki obsega le 90 strani, pogovarjal z bibliotekarko Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, Simono Solina.
Gospa Vlasta Krivec Jurečič je upokojena univerzitetna diplomirana biologinja, že vrsto let pa tudi energoterapevtka, ki se ukvarja s podzavestnimi vzorci, blokadami in travmami, tako na zavestnem kot tudi energijskem nivoju. S posebnimi tehnikami dostopa do podzavesti in z energijskimi ter zavestnimi tehnikami poskuša vnesti nove podzavestne vzorce. "Travma, bolezen in zdravljenje v toksični civilizaciji" je podnaslov knjige, ki nam jo bo naša sogovornica tokrat predstavila. "Navidezna normalnost" avtorjev Gaborja in Daniela Mateja je knjiga, ki nam lahko pomaga do boljšega razumevanja sveta, v katerem živimo. Vlasta Krivec Jurečič je Luciji Fatur najprej povedala nekaj o avtorju Gaborju Mateju.
V kultnem romanu ameriškega pisatelja si avtobiografska snov in odločno protivojno sporočilo podajata roko z vesoljskimi ladjami, laserskimi pištolami in drugimi motivi, ki jih praviloma najdemo v znanstveni fantastiki
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
Danes s 7. stranjo odhajamo na najvišje vrhove sveta. Zdenka Mihelič je mednarodna planinska vodnica UIMLA, predsednica Združenja planinskih vodnikov Slovenije, strokovna delavka v športu 2, svoje znanje in ljubezen do gora širi tudi v člankih in radijskih oddajah. Zato vprašanje, kam nas bo popeljala z izborom knjige, ni bilo preveč zapleteno. Poljak Voytek Kurtyka je eden najpomembnejših alpinistov, ki pa je k plezanju pristopil drugače. Kako, bomo izvedeli v naslednjih minutah, Zdenka Mihelič v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja biografijo tega velikega alpinista izpod peresa Bernadette McDonald - Umetnost svobode.
Pisateljica Anja Štefan že dolgo piše kratke zgodbe – pesmi v prozi – o štirih črnih mravljicah. Veliko zgodb je že nastalo o njihovem vsakodnevnem življenju, o njihovem razmišljanju, sodelovanju in drobnih malenkostih, ki njim, lahko pa tudi nam, olajšajo preživljanje dni. Tudi takrat, ko mislimo, da smisla v našem početju ni, se vseeno izkaže, da je, samo najti ga moramo. Najnovejšo knjigo o mravljicah z naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra je za rubriko 7. stran prebrala tudi naša sogovornica Petra Ovčar in jo predstavlja v naslednjih minutah. Pred mikrofon jo je povabila Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov