Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.
Pišem sebi je prva zbirka osebnih esejev avtorice Emilie Pine, za katero je avtorica leta 2018 na Irskem prejela tudi knjižno nagrado The Butler Literary Award. »V teh esejih sem se trudila, da ne bi povedala zgodbe kogarkoli drugega, temveč čim bolj odkrito izpovedala svojo. Seveda je bilo neogibno, da sem zašla v družinske zgodbe in doživetja,« je o svojem delu zapisala avtorica. Knjigo je izbrala bralka bralka Jasna Mlakar, z njo se je pogovarjala Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je interpretirala Maja Moll.
Knjiga za vsakega, ki misli, da je svet brezupen in da sam kot posameznik za spremembo ne more ničesar storiti. Tako tokratni izbor opisuje Elizabeta Vardijan, upokojena knjižničarka in slavistka iz Novega mesta. Govor bo o knjigi Ta krasni nori svet znanega slovenskega avtorja in enega najbolj prodornih, kritičnih mislecev, patra Karla Gržana. Kako nam je epidemično obdobje nastavilo ogledalo in kakšna je rešitev za novi svet?
Današnja knjižna izbranka spada v žanr, vedno priljubljenih, kriminalnih romanov. Osrednji lik je inšpektor Montalbano, ki ga morda poznate tudi s televizijskih ekranov. Ob reševanju zapletenih zločinov, ne manjka aluzij na italijansko politiko in kulturo, ob tem pa lahko dobite tudi uporabno idejo za pripravo nedeljskega kosila iz zakladnice sicilijanske kulinarike. Bojan Leskovec se je v knjižni rubriki 7. stran pogovarjal z bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana Špelo Plestenjak.
Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti
Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica Katja Gajgar je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.
V tokratni 7. strani ne bomo govorili o kakšnem družbenem, ljubezenskem ali zgodovinskem romanu, ampak o besedilu, ki se ukvarja z nečim veliko bolj neobičajnim – in sicer z analizo gnusa. Delo ameriškega predavatelja prava Williama Iana Millerja Anatomija gnusa je izbrala novinarka, radijska tehnica in publicistka Klara Otorepec. Rubriko je pripravila Alja Zore.
Danes bomo prelistali knjigo, ob pomoči katere bomo vstopili v svet ljudi s posebnimi potrebami. In še posebej v svet mame z otrokom s posebnimi potrebami. "Nisem kot drugi" je zgodbo svojega sina naslovila Dragica Kraljič, gre pa za zgodbe iz vsakdanjega življenja. Predsodki so žal še vedno prisotni, se v pogovoru z Lucijo Fatur strinja tudi tokratna sogovornica Jasmina Bolterstein.
Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. 7. stran in Bojan Leskovec.
Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.
Menažerija je večkrat nagrajena zbirka slovenske pisateljice mlajše generacije Eve Markun. O tem, zakaj jo je knjiga tako navdušila ter na kakšen način pisateljica v njej pred nami razgrinja notranje svetove različnih oseb, ki so se znašle na družbenem dnu, bo v tokratni rubriki 7. stran pripovedovala študentka filmske režije Ivana Vogrinc Vidali. Rubriko je pripravila Alja Zore.
V naslednjih minutah sledi rubrika 7. Stran. Tokrat o avstralskem romanu z naslovom Piknik pri Hanging Rocku, ki je še večjo odmevnost kot ob izdaji leta 1967 doživel ob kultni filmski adaptaciji iz leta 1975. Gre za zgodbo postavljeno na avstralsko podeželje leta 1900, ko se skupina dijakinj nekega poletnega dne pripravlja na izlet in ležeren piknik. Valentinovo je in v zraku se čuti razposajeno vznemirjenje. Toda nekaj deklet brez sledu izgine in v zraku ostane skrivnost, ki se ne reši tudi po 217 straneh romana. Sogovornica: bralka Tina Šfiligoj.
Novo sezono naše nedeljske bralne rubrike 7. stran začenjamo z zgodbo, za katero res ne bi mogli verjeti, da je resnična in da je v sodobnem svetu sploh mogoča. Avtorica Tara Westover jo je zapisala pri svojih tridesetih letih, knjiga Osvobojena pa je postala svetovna uspešnica in se uvrstila med knjige leta 2018. Predstavlja jo Barbara Kraševec, ki se sicer vsak zadnji četrtek v mesecu z velikim veseljem pridruži spletnemu bralnemu klubu Brati inu obstati, ki se izvaja v okviru enote Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča.
V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.
"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Sven Lindqvist bo glavni protagonist nedeljske rubrike Sedma stran. Švedski pisatelj je namreč napisal delo z naslovom Iztrebite vse divjake, v katerem se sam podaja na pot in potopisne trenutke, ki jih je doživel v Afriki, spretno povezuje z dogajanjem v času kolonializma. »So imperialistične velesile opravičile svojo nadvlado zaradi rasizma ali je rasizem upravičen zaradi njih?« je vprašanje, ki si ga zastavi in ki se je močno vtisnilo v spomin bralki Evi MAlovrh. Darja Pograjc pove več.
Neveljaven email naslov