Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Današnja sogovornica Julijana Zupanič pravi, da se je je knjiga, ki jo bo predstavila, zelo dotaknila. Knjiga Nataše Kramberger ima zanimiv naslov - Primerljivi hektarji. Selitev iz mesta na deželo je avtorica doživela na prav poseben način, soočila se je z marsikatero težavo in prepreko, ki jih prinese tako narava sama kot tudi birokracija. Sicer je Julijana Zupanič študentka magistrskega študija slovenistike in primerjalne književnosti, za študij slednjega se je odločila tudi iz ljubezni do branja, Luciji Fatur pa je najprej povedala, komu bi priporočila Primerljive hektarje.
Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.
Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana.
V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah.
Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.
V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost.
Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.
Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši
V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.
Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.
Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.
V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov.
Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona.
Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.
V tokratni rubriki 7. stran predstavljamo roman, ki ima 298 strani in odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jih je doživel pisatelj Feri Lainšček. Vsestranski avtor, ki piše (mladinsko) prozo, poezijo, dramska besedila in radijske igre, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov, povzema skromno vendar radostno otroštvo. Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega. Prebrala ga je tudi Ana Kompara, oblikovalka in ustvarjalka vsebin ter blogerka.
7. stran danes išče bralni navdih na Šrilanki v Indijskem oceanu. Od tam namreč prihaja letošnji bookerjev nagrajenec, pisatelj Shehan Karunatilaka. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja, ki je sprva izšel pod drugim naslovom, delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod…. Sedem lun Maalija Almeide v 7. strani, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
V naslednjih minutah predstavljena knjiga je nastala po avtoričini izkušnji z boleznijo kot posledico stresa. Avtorica Maja Megla je namreč iskala pojasnila in rešitve na različnih področjih znanosti - tako v medicini kot tudi v alternativi. Zanimalo jo je, kaj se pravzaprav dogaja v možganih ob stresu, zakaj telo v nekem trenutku ne zmore več. Naslov knjige Stres - kuga sodobnega časa je kar pravšnji za vse čase, pravi tudi tokratni sogovornik iz Vipave, Radovan Lango.
V knjižni rubriki 7. stran bomo danes v roke vzeli delo slovenske pisateljice Lune J. Šribar Grizolda in maček. Gre za avtoričin prvenec, za katerega je bila leta 2020 nominirana tudi za nagrado modra ptica, ki jo podeljujejo najboljšemu še neobjavljenemu književnemu delu za zvrst mladinski roman. Gre za preplet fantazijske in realistične pripovedi; slednja se loteva zahtevne tematike alkoholizma v družini. Več pa v nadaljevanju povesta Matevž Pal in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov