Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
4385 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
Švedska akademija je s sporočilom, da letos ne bodo podelili Nobelove nagrade za književnost, razburila literarno srenjo. O vzrokih za to odločitev in posledicah v pogovoru z Goranom Deklevo.
Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki in očmi na zaslonu, našo pozornost grabijo opomniki, ki sporočajo, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar absolutno ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo v digitalnem svetu lahko ves čas povezani drug z drugim, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik - vse manj je namreč druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute, na primer dotik. Ena takšnih dejavnosti je ples. Koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute? O tem, kakšen pomen imata ples in dotik, sodobna plesalca in koreografa Snježana Premuš in Dejan Srhoj, plesna pedagoginja Mateja Juvan in etnolog dr. Bojan Knific.
Odpadke, ki jih je morje v prazničnih dneh v večjih količinah naplavilo na slovensko obalo, so danes že v veliki meri odstranili iz komunalnih pristanišč in kopališč. Po podatkih Uprave za pomorstvo so se razmere za enkrat umirile tudi na odprtem morju. A bi se odpadki ob določenih vremenskih pogojih lahko spet pojavili.
Novinarji brez meja ugotavljajo, da se je indeks medijske svobode lani najbolj znižal v Evropi. Položaj medijev je najboljši v Skandinaviji, na vrhu je Norveška, medtem ko je na dnu lestvice Severna Koreja. Na tej lestvici je Slovenija od lani napredovala za pet mest, iz 37. na 32. mesto.
V Knjižnici Rogaška Slatina je na ogled razstava, ki odkriva življenje v tem kraju med nemško okupacijo v letih 1941-1945. Močno zastražena meja je takrat zaznamovala bivanje na tem območju, številne vzporednice pa razstava potegne tudi z današnjim časom.
Nadzor, umori, sovraštvo do novinarjev so vse večje grožnje demokraciji po vsem svetu je ob letošnjem mednarodnem dnevu svobode govora ugotovila organizacija Novinarji brez meja. Velika grožnja svobodi medijev so svetovne velesile, kot so ZDA in Kitajska, a ne samo te, pravi predsednica mednarodnega združenja PEN Jennifer Clement. Od leta 2009 do 2012 je bila tudi predsednica mehiškega PENA, in kot pravi, so novinarji v Mehiki dnevno izpostavljeni nevarnostim in grožnjam, premnogokrat se zgodba novinarjev konča tragično. "V Mehiki nimamo novinarjev v zaporih, ampak v grobovih. Težava v Mehiki je, da velja popolna nekaznovanost za zločine. Na primer, tam je bilo v zadnjih 15 letih ubitih več kot 100 novinarjev, nekateri so izginili, nihče pa za to ni pristal v zaporu. Tam vlada popolna nekaznovanost. Novinarji kar naenkrat počnejo stvari, ki bi jih morala opravljati država, policisti. In to je zelo nevarno, saj novinar ni več samo priča sumljivim dogodkom, ampak te dogodke razkriva - to pa ogroža vlado. Primer novinarke Daphne Caruana Galizia nas je opomnil, da so novinarji pomanjkljivo zaščiteni oziroma sploh niso." Več kot 250 pisateljev, publicistov in drugih članov Pena je zato na Evropsko komisijo naslovilo mednarodno odprto pismo, v katerem jo med drugim poziva k pritisku na malteške oblasti za preiskavo smrti Galizie. Po podatkih britanskega BBC-ja naj bi bilo letos ubitih že 32 novinarjev, največjim nevarnostim pa so izpostavljeni novinarji v Iraku, na Filipinih, v Mehiki, Pakistanu in Rusiji.
Slovenija se bo družila in igrala 12. maja v okviru vseslovenskega projekta Slovenija se igra. Njegov pobudnik je Gregor Rožanc, ustanovitelj in predsednik društva Naturo.
»Svet se sooča z globalnimi problemi, kot so podnebne spremembe, in z njimi se lahko spopadamo samo z globalnimi rešitvami. Želimo poslati močno in pozitivno sporočilo o enakosti spolov in nujnosti boljšega kulturnega razumevanja, kadar se soočamo z večjimi problemi,« je, ko so osvojile severni tečaj, dejala vodja 11-članske evropsko-arabske ženske odprave polarna raziskovalka Felicity Aston. V odpravi je bila tudi slovenska novinarka Nataša Briški, ki jo je Mateja Železnikar poklicala na otok Svalbard.
Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR) začne veljati čez slab mesec dni. Gre za obsežen dokument, ki prinaša kar nekaj novosti na področju varovanja osebnih podatkov. Da je strožji nadzor nad našimi osebnimi podatki nujen, je konec koncev pokazala tudi nedavna afera Cambridge Analytica, ko so osebne podatke zlorabili za politične kampanje. Kaj prinaša tako imenovana GDPR uredba se je Mateja Železnikar pogovarjala z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Poslovila se je akademska slikarka Metka Krašovec, ki je veljala za eno najbolj ustvarjalnih in cenjenih slovenskih slikark. Rodila se je leta 1941 v Ljubljani. Po končani klasični gimnaziji se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1964. S široko paleto barv in tenkočutnih miselnih odtenkov je Prešernova nagrajenka lani na Prvem programu premišljevala o svojem življenju v oddaji Razkošje v glavi, v kateri jo je gostil Dušan Berne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlagan ukrep, ki bi povečal precepljenost, bi danes moral obravnavati odbor za zdravstvo, vendar se seja končala že po dobri minuti. Ta razprava je kot kaže v tem mandatu končana, so pa se ravno danes pričele debate zainteresirane javnosti o pomenu cepljenja. Začenja se namreč evropski in svetovni teden cepljenja, v katerem bomo slišali tako argumente za kot proti. Stroka zagovarja ohranitev visoke precepljenosti med prebivalstvom, saj ima od tega korist tako posameznik kot družba. Mnenja je zbrala Vida Božičko.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Raziskovali smo terapevtski vpliv, ki ga imajo živali na človeka in njegovo zdravje. V terapevtske namene se največkrat uporabljajo psi in konji, in to v ustanovah kot so šole, domovi za ostarele, psihiatrične ustanove in celo zapori. Zakaj? Zato, ker že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k razmišljanju in igri – torej tako k psihični kot fizični aktivnosti. Irena Koren s svojim terapevtskim psom Sergom obiskuje domove za starejše občane, najpogosteje delata na dementnih oddelkih. Oglasili smo se tudi na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču, kjer izvajajo terapijo s pomočjo konjev. Govorili smo z Ano Bordjan in Petro Markič, obe sta terapevtki s pomočjo konja, ukvarjata pa se z mladostniki, ki imajo čustvene in vedenjske težave. Zadnja sogovornica je Saro Šinko, dipl. socialna pedagoginja, ki je pri nas raziskovala možnosti uvedbe tovrstnih programov v zapore.
V društvu Ekologi brez meja so nekaj dni pred Svetovnim dnevom zemlje predstavili svoj dolgoročni okoljevarstveni načrt. V društvu so na ta način začeli priprave na že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 15-ega septembra. Tokrat dogodek organizirajo v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018, pri nas pa bo akcija potekala pod geslom Še zadnjič. Zakaj tako poimenovanje, kako se v Sloveniji spopadamo s smetmi in divjimi odlagališči ter kakšne bodo dejavnosti Ekologov brez meja do septembra, sta povedala predsednica društva Urša Zgojznik in vodja popisa registra divjih odlagališč Jaka Kranjc.
Natanko pred desetimi leti je bila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani slikana prva ženska v državnem programu za raka dojk DORA. In danes, ko je začela delovati letos še zadnja mobilna enota na Jesenicah in so pričeli s slikanjem na mamografu v bolnišnici Brežice, so vse ženske v državi v starosti od 50 do 69 let aktivno vabljene v program. Odzove se jih 73 odstotkov, to je delež, ki naj bi zagotavljal uresničitev cilja, ki je zmanjšati umrljivost žensk zaradi raka dojk za tretjino. Helena Lovinčič se je o uspešnosti programa pogovarjala z vodjo programa DORA Maksimiljam Kadivcem.
Petkovo jutro na Valu 202 iz Druge gimnazije v Mariboru z nekdanjimi in trenutnimi dijaki. Gostitelja: Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
Schönbrunn, Prater, katedrala sv. Štefana, opera, saher torta – Dunaj! Če pa seznamu dodamo še patološki muzej, anatomske voščene figure in kompleks stare Splošne bolnišnice, pa opišemo ekskurzijo, ki jo profesorica Zvonka Zupanič Slavec že petnajst let organizira za študente ljubljanske Medicinske fakultete. Tokrat se jim je pridružil Iztok Konc. Foto: Katarina Zemljak
Neveljaven email naslov