Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na Koroškem s kolesom čez vse ovire

25.07.2015

Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.

Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna.

Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.

Kaj je pri gorskem kolesarstvu drugačnega?

Mitja, kolesar laik, se je v spremstvu kolesarskega maestra zapeljal po gozdni stezi enoslednici. Po izkušnji sta se, opremljena z zvočnim posnetkom dela vožnje, pojavila v terenskem studiu, kjer ju je Miha povprašal o – občutkih, kakopak. “Če znaš voziti kolo, znaš voziti tudi gorsko kolo – to sploh ne drži. Ob vseh teh koreninah se je malo težje sprostiti.

Z vodnikom in inštruktorjem Markom Šimencem smo govorili o vodenju kolesarjev in (birokratskih) težavah, na katere ob tem naleti: “Mnogo ljudi gre takoj v ekstreme, brez da bi poznali osnove.”

Kje smo, kam gremo?

Upokojeni tekmovalec v skoraj vseh gorsko-kolesarskih disciplinah in lastnik titanskih vijakov v gležnju Andrej Dekleva je zdaj novinar in urednik portala mtb.si. Začel je s kratko predstavitvijo: “Gorsko kolesarstvo je dejavnost in doživetje v naravi, ki vsebuje telesni napor in tehnični izziv.” Predstavil je discipline gorskega kolesarjenja, kolesarski kodeks, stanje in stagniranje kolesarjenja kot turistične panoge v Sloveniji, ženske kvote, primere praks v tujini, prihodnost in potencialne smeri razvoja.

Ronaldo gorskega kolesarjenja – Cedric Gracia

Vsaka scena ima svoje legende, gorsko kolesarjenje ima Cedrica Gracio, ki je tudi prvi žurer karavane. Predstavi se takole: “Cedric Gracia, ogromna pornozvezda.” Sploh ne ve, če je zvezda tudi doma – mama bi ga najbrž ubila, če bi slišala ta pogovor. “V ospredje skušam potiskati gorsko kolesarstvo. Ja, sem zmagal na kakšnem svetovnem prvenstvu, ampak ne živim v preteklosti, skušam živeti za prihodnost in ko vidim mlade gorske kolesarje, sem srečen.

Če destinacij ne moremo razvijati doma, jih pač na tujem

Slovenci imamo tudi odlično znanje, kar zadeva razvoj gorskokolesarskih destinacij. Mag. Andrej Žigon ni le znanstvenik, ampak tudi praktik, vešč krampa in motorke, trenutno v Gruziji gradijo dve mreži gorsko-kolesarskih poti na smučiščih. “Države v razvoju vidijo v gorskokolesarskem turizmu velik potencial, ker zahteva relativno majhne infrastrukturne vložke.

V Sloveniji po njegovih izkušnjah ne znamo izkoristiti potencialov. “Na žalost si večina naših veljakov predstavlja, da bomo zgolj označili poti in da bodo turisti kolesarji kar drli k nam.

S kolesom pod zemljo

Opuščeni mežiški rudnik se da prevoziti tudi s kolesom! Včasih so tam vlaki vozili rudo in jalovino, danes tam kraljujejo kolesa. V podzemlju se lahko 6 kilometrov vozite po transportne rovu.

Prvi gorski kolesarji v Mežiški dolini so bili delavci v tovarni

Mnogo let je minilo, odkar je legendarni Mito vzkliknil: “Vsi na kolo, za zdravo telo!” Bili so časi, ko so kolesa in zdrava telesa še nekaj pomenila – danes imamo za telesa medicino in za kolesa zgodovino.

V Mežiški dolini je kolesarska zgodovina vijugava. In še vedno vsaj delno skrivnostna. Zato potop v kolesarsko preteklost Mežiške doline.

Ohranili so se zapisi o pra-oblikah gorskega kolesarjenja v Mežiški dolini. Namreč; delavci, ki so delali v tovarni ter bili nesrečno doma na hribu, so se na “šiht” pripeljali s kolesom, nazaj v hrib pa ga potiskali ali odpeljali na vozu. “Psevdodownhill”, bi rekli danes.

Kolesarjem prijazna občina – Radlje ob Dravi

V Radljah ob Dravi imajo posluh za občane kolesarje. Poleg desetin kilometrov kolesarskih poti, tudi čezmejnih, med nasadom hmelja in naseljem stoji iz kupov zemlje oblikovan urbani park za kolesarje, ki je dostopen vsem s kolesom in čelado.

Zapisi s kolesa: Kolesarstvo je priložnost, ne konflikt

Govoriti o kolesarstvu letošnjega julija in ne omeniti morije, ki se je zgodila to poletje na naših cestah, bi pomenilo nojevsko tiščanje glave v asfalt, je zapisal Marko Radmilovič.


Aktualna tema

4431 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Na Koroškem s kolesom čez vse ovire

25.07.2015

Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.

Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna.

Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.

Kaj je pri gorskem kolesarstvu drugačnega?

Mitja, kolesar laik, se je v spremstvu kolesarskega maestra zapeljal po gozdni stezi enoslednici. Po izkušnji sta se, opremljena z zvočnim posnetkom dela vožnje, pojavila v terenskem studiu, kjer ju je Miha povprašal o – občutkih, kakopak. “Če znaš voziti kolo, znaš voziti tudi gorsko kolo – to sploh ne drži. Ob vseh teh koreninah se je malo težje sprostiti.

Z vodnikom in inštruktorjem Markom Šimencem smo govorili o vodenju kolesarjev in (birokratskih) težavah, na katere ob tem naleti: “Mnogo ljudi gre takoj v ekstreme, brez da bi poznali osnove.”

Kje smo, kam gremo?

Upokojeni tekmovalec v skoraj vseh gorsko-kolesarskih disciplinah in lastnik titanskih vijakov v gležnju Andrej Dekleva je zdaj novinar in urednik portala mtb.si. Začel je s kratko predstavitvijo: “Gorsko kolesarstvo je dejavnost in doživetje v naravi, ki vsebuje telesni napor in tehnični izziv.” Predstavil je discipline gorskega kolesarjenja, kolesarski kodeks, stanje in stagniranje kolesarjenja kot turistične panoge v Sloveniji, ženske kvote, primere praks v tujini, prihodnost in potencialne smeri razvoja.

Ronaldo gorskega kolesarjenja – Cedric Gracia

Vsaka scena ima svoje legende, gorsko kolesarjenje ima Cedrica Gracio, ki je tudi prvi žurer karavane. Predstavi se takole: “Cedric Gracia, ogromna pornozvezda.” Sploh ne ve, če je zvezda tudi doma – mama bi ga najbrž ubila, če bi slišala ta pogovor. “V ospredje skušam potiskati gorsko kolesarstvo. Ja, sem zmagal na kakšnem svetovnem prvenstvu, ampak ne živim v preteklosti, skušam živeti za prihodnost in ko vidim mlade gorske kolesarje, sem srečen.

Če destinacij ne moremo razvijati doma, jih pač na tujem

Slovenci imamo tudi odlično znanje, kar zadeva razvoj gorskokolesarskih destinacij. Mag. Andrej Žigon ni le znanstvenik, ampak tudi praktik, vešč krampa in motorke, trenutno v Gruziji gradijo dve mreži gorsko-kolesarskih poti na smučiščih. “Države v razvoju vidijo v gorskokolesarskem turizmu velik potencial, ker zahteva relativno majhne infrastrukturne vložke.

V Sloveniji po njegovih izkušnjah ne znamo izkoristiti potencialov. “Na žalost si večina naših veljakov predstavlja, da bomo zgolj označili poti in da bodo turisti kolesarji kar drli k nam.

S kolesom pod zemljo

Opuščeni mežiški rudnik se da prevoziti tudi s kolesom! Včasih so tam vlaki vozili rudo in jalovino, danes tam kraljujejo kolesa. V podzemlju se lahko 6 kilometrov vozite po transportne rovu.

Prvi gorski kolesarji v Mežiški dolini so bili delavci v tovarni

Mnogo let je minilo, odkar je legendarni Mito vzkliknil: “Vsi na kolo, za zdravo telo!” Bili so časi, ko so kolesa in zdrava telesa še nekaj pomenila – danes imamo za telesa medicino in za kolesa zgodovino.

V Mežiški dolini je kolesarska zgodovina vijugava. In še vedno vsaj delno skrivnostna. Zato potop v kolesarsko preteklost Mežiške doline.

Ohranili so se zapisi o pra-oblikah gorskega kolesarjenja v Mežiški dolini. Namreč; delavci, ki so delali v tovarni ter bili nesrečno doma na hribu, so se na “šiht” pripeljali s kolesom, nazaj v hrib pa ga potiskali ali odpeljali na vozu. “Psevdodownhill”, bi rekli danes.

Kolesarjem prijazna občina – Radlje ob Dravi

V Radljah ob Dravi imajo posluh za občane kolesarje. Poleg desetin kilometrov kolesarskih poti, tudi čezmejnih, med nasadom hmelja in naseljem stoji iz kupov zemlje oblikovan urbani park za kolesarje, ki je dostopen vsem s kolesom in čelado.

Zapisi s kolesa: Kolesarstvo je priložnost, ne konflikt

Govoriti o kolesarstvu letošnjega julija in ne omeniti morije, ki se je zgodila to poletje na naših cestah, bi pomenilo nojevsko tiščanje glave v asfalt, je zapisal Marko Radmilovič.


31.01.2024

Pred desetimi leti je Postojno in okoliške kraje prizadela katastrofa nepredstavljivih razsežnosti

Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.


31.01.2024

Tribuna Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču

V nekaterih slovenskih mestih in krajih so te dni presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM 10. Na obremenjevanje zraka s formaldehidom in fenolom na območju industrijske cone Trata pa opozarja tudi Civilna iniciativa Moja Škofja Loka, ki je včeraj na dobro obiskani tribuni Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču opozorila na nevarnosti rakotvornih spojin in probleme monitoringa, zato bo nujna zakonska ureditev tega področja. Knauf Insulation po uradnih meritvah, ki jih opravljajo v podjetju dvakrat na leto, izpusti v zrak 18,2 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Zato si civilna iniciativa in občina Škofja Loka skupaj prizadevajo za čimprejšnje izboljšanje razmer, saj onesnažen zrak povzroča vrsto bolezni. Onesnaženje zraka poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. Prispevek Aljane Jocif.


30.01.2024

Poslanci so 4000 državljanom vrnili volilno pravico

Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero so vrnili volilno pravico okoli 4000 osebam pod skrbništvom, med katerimi je največ oseb z intelektualno oviro. Osebe pod skrbništvom bodo lahko sodelovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament. FOTO: Pixabay


30.01.2024

Vlada Giorgie Meloni napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami

V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.


30.01.2024

Smo pacienti stavkovni talci?

Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.


29.01.2024

Radio Ga Ga se vrača na Prvi program

Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.


28.01.2024

Uničenje, ki ga povzroča človek, je prehitro, da bi mu evolucija lahko sledila

Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi


28.01.2024

Holokavst: Nikoli več!

Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.


26.01.2024

Kdo bo v prihodnje krepil aktivno državljanstvo?

Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.


26.01.2024

Sanje Antona Fenkart: »Mislila sem, da bom šla na kakšno astronomsko organizacijo, potem je prišel CERN«

Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.


29.01.2024

Diabetološki bolniki

Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.


25.01.2024

Carmen Manet - Med nami

V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.


24.01.2024

Parašportnik leta 2023

Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.


23.01.2024

Tekma med Trumpom in njegovo protikandidatko Haley se zaostruje

Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.


22.01.2024

Novi Radioplayer Slovenija

Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.


19.01.2024

Prva zadružna samooskrbna sončna elektrarna

V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.


19.01.2024

Srebrne igre 1984: razstava o olimpijskih igrah v Sarajevu

Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.


18.01.2024

Prenova rejništva: "Ni junaka, ki to dela zaradi denarja."

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay


18.01.2024

Kar odvržemo v jame, bo nekoč priteklo v kozarce

V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar


17.01.2024

Inženirka leta 2023 Ljupka Vrteva: »Imam priložnost, da svojo zgodbo prenesem mladim dekletom«

Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.


Stran 13 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov