Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.

Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo

Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?

Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.

Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”

“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”

Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”

Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.

“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”

Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”

Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”

V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in  njegovega dela.

“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”

To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”

Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”

Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.

Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.

Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.