Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Minimalna plača

03.09.2015

Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.

Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo

Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?

Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.

Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”

“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”

Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”

Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.

“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”

Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”

Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”

V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in  njegovega dela.

“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”

To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”

Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”

Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.

Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.

Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Minimalna plača

03.09.2015

Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.

Diskriminacija pri izplačilu dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo

Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo dobiva približno 40.000 zaposlenih. Koliko pa je takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo?

Sindikati so izvedli anketo med 95.000 zaposlenimi in ugotovili, da minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.

Čistilki, ki ju iz čistilnega servisa včasih pokličejo delati celo ob desetih zvečer, opisujeta: “Res garamo, a nam ne plačujejo tako, kot bi morali. Samo izkoriščajo nas.”

“Skupaj z malico in prevozom dobim 580 evrov plače. Velikokrat moramo delati tudi ob nedeljah in praznikih. Če nočeš priti, ti pove, da boš dobila odpoved, da ne boš več delala in da ne prihajaj več v službo.”

Podjetje jim ne izplačuje dodatkov za delo v neugodnem delovnem času. Razen nekaterim, ki so na primer enake narodnosti kot šef: “Odvisno od šefa. Niso vsi enaki, a pri večini so nekatere čistilke privilegirane in te dobijo plačane dodatke.”

Diskriminacijsko plačevanje dodatkov je tako odvisno od dobre volje posameznega nadrejenega. Sprememba definicije minimalne plače, iz katere bi bil izvzet dodatek za neugoden delovni čas, bi ogromno pomenila tudi drugim poklicem, kot so varnostniki, tekstilne delavke in trgovke.

“Včasih pokličejo tudi, ko si na dopustu. Kolegico sem vprašala, ali ni na dopustu. Odgovorila je, da je, a so jo poklicali in je morala priti polnit police.”

Trgovke pravijo, da takega dela ne plačajo: “Če si ti na dopustu in prideš delat, se ne registriraš in uradno sploh nisi tam. Nič ne dobiš plačano.”

Izplačilo tako ne zadošča niti za osnovno preživetje: “Ko plačaš položnice, ti ne ostane več niti za hrano. Trgovke v trgovinah, ki ob nedeljah in praznikih niso odprte, dobijo enako plačilo, čeprav so ob nedeljah in praznikih proste. To ni pošteno.”

V Trgovinski zbornici kakršne koli spremembe definicije minimalne plače brez predhodnega vodenja socialnega dialoga vseh treh partnerjev o teh spremembah ocenjujejo kot nesprejemljive. Predsednica sindikata regijske sindikalne organizacije Ljubljana pri Konfederaciji sindikatov 90 Marjana Pantar Malec pa meni, da gre pri spremembi definicije minimalne plače za osnovno etično vprašanje: spoštovanje delavca in  njegovega dela.

“Doseči želimo predvsem to, da bi delavci, ki so že tako najmanj plačani in so na robu preživetja, dobili primernejše plačilo za delo, ki ga opravljajo. Vsi dodatki, ki jih zdaj prejemajo za opravljeno delo ob nedeljah, praznikih, nočno delo, so všteti že v minimalno plačo, ker so njihove osnovne plače tako nizke, da vključno z dodatki prejmejo največ minimalno plačo. Če bi dosegli to spremembo, bi se navedeni dodatki izvzeli iz minimalne plače in bi se prištevali k njej.”

To bi pomenilo, da bi se prodajalki, ki je v četrtem plačilnem razredu dejavnosti trgovine, kar pomeni približno 495 evrov bruto, dodatki še vedno obračunavali na njeno osnovno plačo, a se ne bi več šteli v minimalno plačo, ampak nad njo. V končnem izračunu bi to pomenilo najmanj za 30 evrov višjo neto plačo: “To za delavko s tako nizkim dohodkom pomeni kar nekaj denarja.”

Marjana Pantar Malec meni, da je ustrahovanje z izgubo delovnih mest in uničenjem podjetij le izgovor, da ne bi bilo spremembe: “Kajti delavec je zanje vedno strošek. Če bi bilo mogoče, bi ga plačali še manj. Toda če kdo dela v manj ugodnem delovnem času, je prav, da se ga pravično plača.”

Po podatkih trgovinske zbornice minimalno plačo v tej dejavnosti prejema nekaj več kot 5.500 zaposlenih, nimajo pa podatkov o številu delavk in delavcev, ki delajo v neugodnem delovnem času in koliko ur opravijo v tem času.

Ta podatek smo želeli dobiti tudi od posameznih trgovcev. A kot so nam odgovorili iz Mercatorja, želenih podatkov o zaposlenih ne dajejo. V podjetjih Lidl in Hofer pravijo, da redefinicija ne bi vplivala na izplačila zaposlenih, iz Spara in Tuša pa nam niso poslali odgovora na vprašanje, kakšen mesečni strošek bi jim prinesla spremenjena definicija minimalne plače.

Inšpektorat za delo je v letih 2014 in 2015 v dejavnosti trgovine ugotovil 456 kršitev glede plačila za delo, večina se je nanašala na izplačilo regresa in določbo glede plačilnega dneva, 22 kršitev pa na določbe zakona o delovnih razmerjih glede dodatka za delo v posebnih pogojih. Kršitev zakona o minimalni plači in določb kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki se nanašajo na plačilo za delo, niso ugotovili.


22.10.2020

Kako omejitveni ukrepi vplivajo na počutje ljudi?

V informativnih oddajah spremljamo naraščajoče števile novo okuženih, hospitaluziranih pri nas in v sodenjih dražavh in po svetu. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je ob skokovitem naraščanju okužb in hospitalizacij že včeraj pozval k ustavitvi javnega življenja. Vodja Oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Matjaž Jereb pa je poudaril. " Zaustavitev javnega življenja ni strokovna odločitev, ker vsi vemo, kaj vse takšna odločitev prinaša za seboj. Če me sprašujete po osebnem mnenju, pa lahko povem, da je to zelo verjetno rešitev našega problema." Po zadnji osvežitvi podatkov - pogojev za aktivacijo tretjega svežnja rdeče faze vladnih ukrepov – torej najbolj omejevalnih ukrepov – manjka le še nekoliko večje število hospitaliziranih. Ukrepi, ki nas morda čakajo, so: omejitev gibanja med občinami, zaustavitev javnega prometa, zaprtje vrtcev, zaprtje meja z izjemo tovornega prometa in nujnih prehodov, omejitev izhodov iz prebivališč in zapiranje posameznih gospodarskih dejavnosti.


22.10.2020

Cepljenje proti gripi

V tem tednu se je začelo cepljenje proti gripi – letos je zastonj za vse. Za gripo vsako leto zboli okoli 15 odstotkov populacije. Spomnimo se – letošnjo pomlad se je gripa močno širila med otroci, mnogo več kot pred tem jih je bilo zaradi gripe tudi hospitaiziranih. Ker vpliv koronavirusa na gripo še ni znan, strokovnjaki pozivajo k cepljenju tako ranljivih skupin kot tudi vseh ostalih. Cepljenje po mnenju večine strokovnjakov ostaja eden najpomembnejših ukrepov proti okužbi, pripomore pa tudi k lažjemu poteku bolezni. Proti gripi se lahko cepimo na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ali pa pri svojem izbranem družinskem zdravniku. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočajo, da se želi proti gripi letos cepiti veliko ljudi. Trenutno stanje na terenu sta povzela družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič ter Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike.


21.10.2020

Avtobusi in vlaki zaenkrat vozijo normalno

Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet? O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu. Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.


21.10.2020

Tudi med epidemijo bodo izposojali knjižno gradivo

V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, ki v različnih organizacijskih oblikah izvajajo svojo dejavnost na več kot 1000 mestih po državi. Ni nas bilo malo v ponedeljek, na dan razglasitve epidemije, ki smo pohiteli v knjižnico, da ne bi ostali brez nujno potrebnega gradiva. Izkušnja z zaprtimi knjižnicami v času pomladanske razglasitve epidemije je bila namreč neprijetna. Knjižnice so še vedno odprte in kot pravi Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, nameravajo odprte tudi ostati. Tudi 13 bibliobusov, ki obiške več kot 700 postajališč po slovenski periferiji bo nemoteno obratovalo.


21.10.2020

Najlažji deklici, rojeni med epidemijo, sta tehtali le 450 gramov

Življenje teče dalje. Tudi covid ga ne ustavi. Od meseca marca je na posebnem covid porodnem bloku v ljubljanski Prodnišnici rodilo sedem porodnic, ki so bile okužene z novim koronavirusom. Pet jih je rodilo po naravni poti, dve s pomočjo carskega reza. Vse mame in dojenčke so že odpustili v domačo oskrbo. V tem obdobju pa se je v Porodnišnici Ljubljana rodilo tudi 60 nedonošenčkov, ki so bili ob rojstvu veliki komaj za dlan – to pomeni, da so bili lažji od enega kilograma. Katere nujne spremembe je covid povzročil na oddelku za nedonošenčke? Kako se je spremenilo delo zdravnikov in sester? Iztok Konc je poklical dr. Lilijano Kornhauser Cerar z Enote intenzivne terapije in nege nedonošenčkov v Porodnišnici Ljubljana. Foto: dr. Lilijana Kornhauser Cerar, UKC Ljubljana


20.10.2020

Več časa za nakupe in urejanje zadev na pošti ali banki

Omejitev na zgolj eno osebo v prostoru oziroma eno osebo na 20 kvadratnih metrov površine v javnih prostorih namreč zahteva svoj čas. Prispevek Urške Jereb in Eva Lipovšek.


20.10.2020

Policijska ura

Uvedba » policijske ure« je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar.


20.10.2020

Zaradi maske nihče ne bo padel v nezavest

Zaradi hitrega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom, so v večjem delu Slovenije maske obvezne tako v zaprtih javnih prostorih kot tudi na prostem. Nekateri smo se mask že navadili, drugi se nanje šele privajajo. Skrbi jih, ali bodo kljub maskam lahko dihali. Ali bodo dobili dovolj kisika, ali jim morda grozi zastrupitev z izdihanim ogljikovim dioksidom? Kaj drži? Katere skrbi so upravičene, katere pa odveč? Iztok Konc se je obrnil na strokovnjaka zdravnika internista prof. dr. Uroša Kavčiča z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


19.10.2020

Šola na daljavo - drugič

Od danes poteka pouk za učence od 6. razreda naprej in za dijake na daljavo. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, prihodnji teden sledijo enotedenske, t.i. krompirjeve počitnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej.


19.10.2020

"Kljub razglasitvi epidemije zobozdravniki tokrat delamo naprej"

Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.


19.10.2020

Kdaj cepivo proti koronavirusu?

Znanstveniki pospešeno iščejo cepivo proti koronavirusu. Rusija je pred nekaj dnevi odobrila že drugo cepivo in napoveduje, da bo v prihodnjem mesecu razdelila okrog 10 milijonov odmerkov prvega od teh cepiv, poimenovanega Sputnik 5. Znanstveniki sicer opozarjajo, da Rusija prehiteva, saj pri izdelavi cepiv niso bili upoštevani vsi varstveni standardi, ki veljajo po svetu. »Zelo pomembno je, da je pri razvoju cepiv na prvem mestu varnost,« poudarja doktor Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki sodeluje pri izdelavi cepiva skupaj s Kemijskim inštitutom.


16.10.2020

Boj za oblast in mnenja

Vrnitev Srednjeevropske univerze, ki jo je v ustanovil ameriški poslovnež madžarskega rodu George Soros, iz Dunaja v madžarsko prestolnico je malo verjetna, čeprav je Sodišče Evropske unije pred kratkim razsodilo, da madžarski zakon o visokem šolstvu iz leta 2017 krši evropsko pravo. O usodi Srednjeevropske univerze, ki je dvignila veliko prahu tudi v Bruslju, se je Sandra Krišelj pogovarjala z direktorjem tamkajšnjega doktorskega programa za zgodovino Laszlom Kontlerjem, pa tudi o pritiskih madžarske vlade na izobraževalni sistem ter reševanju koronavirusne krize. Zaradi razsodbe sodišča EU mora vlada v Budimpešti odpraviti nezakonitosti, sicer ji grozi finančna kazen Evropske komisije. Ministrica za pravosodje je dejala, da bo Madžarska spoštovala sodbo, a tako, da bo to v interesu madžarskega naroda.


16.10.2020

Od danes deluje še eno nacionalno omrežje DAB+

Danes je začelo delovati drugo nacionalno digitalno omrežje DAB+. Pred štirimi leti je v Sloveniji začelo delovati prvo digitalno radijsko omrežje, preko katerega oddajamo 4 nacionalne radijske programe: program , ki ga pravkar poslušate, torej Prvi, Val 202, ARS in Radio SI, ter 15 komercialnih postaj. Od aprila letos deluje lokalno DAB+ omrežje za območje Ljubljane in širše okolice, zdaj pa je, kot rečeno, vzpostavljeno še eno za celotno Slovenijo.


16.10.2020

Ali obdobje covida-19 pomeni start s točke 0 za trajnostni turizem?

Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo


15.10.2020

Od petka omejevanje zbiranja in gibanja - na konkretna vprašanja odgovarja Lado Bradač z direktorata za policijo in druge varnostne naloge

Od polnoči bo omejeno zbiranje na 10 ljudi. V regijah, ki so zaradi števila okužb na rdečem seznamu, je zbiranje popolnoma prepovedano. Prebivalcem iz rdečih regij bo prepovedan prehod v druge regije. Katere so izjeme za prehajanje? S katerim dokumentom ali dokazilom je mogoče prehajati v druge regije? Na ta in vaša vprašanja je odgovarjal mag. Lado Bradač, direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.


15.10.2020

Hoja krepi in ohranja zdravje

15. oktobra obeležujemo svetovni dan hoje. Hoja je izjemnega pomena za vse generacije, poudarjajo strokovnjaki, in pozitivno vpliva tako na zdravstveno kot psihično stanje posameznika. V času, ko se odsvetuje rekreacija v zaprtih prostorih, je lahko hoja v naravi dobra izbira, pravi izr. prof. dr. Blaž Mavčič, ortoped in Medicinskega centra Barsos.


14.10.2020

Pravica do poslovitve v času umiranja

Pogovor o smrti še danes obvladuje strah in takšnemu občutku se raje umaknemo. V Slovenskem društvu hospic, ki že 25 let skrbi za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov ter daje oporo svojcem, si prizadevajo, da umirajoči zadnje obdobje življenja preživijo pomirjeni s samim seboj in svojimi bližnjimi. Letos, ob 25-letnici delovanja, opozarjajo na pravico do poslovitve od umrle osebe - možnost dostojne poslovitve v obdobju virusne epidemije. O njihovem poslanstvu se je Petra Medved pogovarjala s predsednico Društva Renato Jakob Roban.


14.10.2020

Energetska tranzicija

Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.


13.10.2020

Zlorabe turističnih bonov: od kraj do fiktivnih vnovčevanj

Zaradi zaostrovanja epidemiološke situacije v državi, se več kot polovica upravičencev turističnih bonov najverjetneje upravičeno sprašuje, ali bodo bone lahko vnovčili do konca leta. Na gospodarskem ministrstvu namreč za zdaj o podaljšanju roka za njihovo uporabo ne razmišljajo. S tem vprašanjem se bodo ukvarjali po jesenskih počitnicah, ko bo epidemiološka slika bolj jasna. Sicer pa se v zvezi s turističnimi boni pojavljajo tudi zlorabe; od kraj do fiktivnih vnovčevanj.


13.10.2020

Kaj nas čaka v letošnji zimski sezoni?

V času koronakrize je pred letošnjo zimsko sezono odprtih mnogo vprašanj.


Stran 99 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov