Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Red Army Orchestra prihaja v Ljubljano

05.09.2015

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.

Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.

Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.

To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.

Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.

Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”

O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.

“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.

“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”

– Aleksej Dimitrijev

Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.

“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.


Aktualna tema

4384 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Red Army Orchestra prihaja v Ljubljano

05.09.2015

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.

Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.

Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.

To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.

Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.

Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”

O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.

“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.

“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”

– Aleksej Dimitrijev

Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.

“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.


06.06.2019

Bloke - reportaža

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.06.2019

Fran tudi kot aplikacija

Z urednikom jezikovnega portala Fran dr. Kozmo Ahačičem se je pogovarjal Bojan Leskovec.


05.06.2019

Plastika naša vsakdanja

Vrečka, plastenka, embalaža za hrano, slamica in lonček za kavo na poti so najbolj vidni simboli naše ‘obsedenosti’ s plastiko. Posledično je plastika za enkratno uporabo postala eden najbolj problematičnih odpadkov. Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja predstavili rezultate projekta Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega so popisali težave in poiskali možne rešitve.


05.06.2019

Ruska dača spet v polnem sijaju

Prebivalci Zgornjih Gameljn pri Ljubljani in vsi »mimovozeči« so vrsto let lahko le žalostno opazovali propadanje nekoč imenitne meščanske vile v ruskem slogu sredi vasi. Ruska dača, poimenovana po ruskih podeželskih hišah za oddih, je bila leta 2011 z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, a prenovo je doživela šele v zadnjih dveh letih. In tako spet v polnem blišču predstavlja življenje premožne meščanske družine pred prvo svetovno vojno in vsaj del ruske kulture in ruskega okusa.


04.06.2019

ADLAB PRO - Zvočno opisovanje

RTV Slovenija danes v Kinu Šiška v Ljubljani organizira zaključno konferenco projekta ADLAB PRO oziroma Zvočno opisovanje: Laboratorij za izoblikovanje novega poklicnega profila. Triletni projekt ADLAB PRO je v programu Erasmus+ financirala Evropska unija. Partnerji iz različnih držav EU, med katerimi je tudi RTV Slovenija, so v treh letih ustvarili model za izobraževanje zvočnih opisovalcev ter pripravili bogat nabor učnih gradiv in seznamov strokovne literature za vsa področja zvočnega opisovanja. Prispevek Petre Medved.


04.06.2019

Dan slovenskega krvodajalstva

Kot spomin na dan leta 1945, ko so v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzervans in so jih tako lahko tudi shranjevali, danes praznujemo dan slovenskega krvodajalstva. Sogovornica: krvodajalka in članica Kluba 25 Teja Cej.


04.06.2019

Kviz - tetris

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.06.2019

Alkohol in promet

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.06.2019

Pogovor z Damirjem Skomino

Slovenski nogometni sodnik Damir Skomina je v soboto prvič sodil na tako pomembni tekmi, kot je finale Lige prvakov. Skupaj s pomočnikoma Robertom Vukanom in Juretom Praprotnikom, s katerima je skupaj v ekipi že pet let, je delo dobro opravil. Pravi, da najraje čimmanj posega v tekmo in finalna tekma lige prvakov tokrat tudi ni potrebovala veliko posredovanja sodnika. Z Damirjem Skomino se je po današnji tiskovni konferenci pogovarjal Sandi Škvarč.


03.06.2019

Nemčija - kriza v SPD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.06.2019

Je Milošević res načrtoval napad na nuklearko Krško?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.06.2019

“Celo tele je skrila v fičota!”

Pred kratkim je Goriški muzej na Pristavi blizu Šempetra pri Novi Gorici odpri muzej na meji. Staro carinarnico na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi so preuredili in v njej postavili razstavo Na Šverc! Tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni. O razstavi in dogajanju v času po letu 1947 je spregovoril avtor razstave, kustos Rok Bavčar, svoje izkušnje s švercanjem so predstavili še Jožica Strgar s Kambreškega (v 60. letih), Vanja iz Šempetra pri Gorici (pozna 70. leta) in Blaž iz okolice Velenja (90. leta).


01.06.2019

Nostalgiki, išče se Zajček Repko!

Digitalna skupnost MojaNostalgija danes šteje 16.000 sledilcev, ustanoviteljica Tjaša Jazbinšek si ob prvih objavah leta 2012 ni predstavljala, da bo toliko ljudi z njo obujalo spomine na otroštvo. Je velika ljubiteljica predmetov, ki jo spominjajo na to obdobje; ima tri pony kolesa, kasete z otroškimi pravljicami, ki jih digitalizira, več kot 60 slikanic s podobami Jelke Reichman in vsaj 250 izvodov revije Ciciban.


31.05.2019

"Rada imam poskuse, iz katerih kaj skoči"

Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje. Foto: Iztok Konc


31.05.2019

Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.

Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana oktobra lani opravljena ponovna obširna raziskava - Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide - s katero so želeli preveriti stanje na o neupravičenem parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. Prispevek Petre Medved.


31.05.2019

Festival Igraj se z mano 2019

Že 13. leto zapored sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije pripravila Mednarodni festival »Igraj se z mano«. Festival skozi igro in druženje spodbuja socialno integracijo oziroma inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Živahnemu dogajanju na Kongresnem trgu v Ljubljani se je pridružila tudi Petra Medved.


30.05.2019

Multipla skleroza

Multipla skleroza je bolezen tisočerih obrazov, saj imajo bolniki različne znake in simptome. Je pa včasih tudi nevidna očem, zato letošnji svetovni dan MS poteka pod ključnikom #mojanevidnaMS.


30.05.2019

Dan odprtih vrat Hiše Ljubhospica

V Hiši Ljubhospica se bo danes, ob 13.uri, začel strokovni dogodek na katerem želijo predstaviti zdravstveno problematiko in izzive v paliativni oskrbi, ki jo dajejo brezplačno v edinem stacionarnem hospicu v Sloveniji ljudem z neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in njihovim svojcem. Organizirali bodo tudi predavanja v prizadevanju za bolj kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Petra Medved je pred mikrofon povabila vodjo Hiše Ljubhospica Tatjano Fink. Foto: Domen Grögl.


29.05.2019

Gospodarska rast ni odpravila prekarnosti, družba jo mora – in o tem se, očitno, končno strinja

Na Fakulteti za družbene vede se je danes odvila obširna konferenca o tem, kako odpraviti prekarnost – problemu, za katerega se je pred leti zdelo, da izhaja iz gospodarske krize in se bo ob konjunkturi povečini razrešil, pa se ni. Na vplive prekarnosti so opozorili predstavniki fakultet, raziskovalci, inšpektor, civilna družba in tudi politiki – namreč najnovejše raziskave nedvoumno potrjujejo, da negotove oblike dela pomenijo nižjo produktivnost in s tem vplivajo na gospodarsko rast, pa tudi na zdravstveno blagajno, rodnost in nasploh na družbo kot celoto


29.05.2019

Google v teh dneh v Sloveniji posodoblja Ulični pogled

Aplikacija Google Zemljevidi bo namreč posodobila posnetke za območje Slovenije. Zajemali jih bodo z avtomobilom, območja za pešce v dveh največjih slovenskih mestih pa bodo posneli s posebnim nahrbtnikom. Metka Svetlin, vodja marketinga pri Google Adriatics poudarja, da je Ulični pogled priljubljena funkcija Google Zemljevidov, ki je trenutno na voljo v več kot 85 državah po vsem svetu, pa tudi v delih Arktike in Antarktike. Uporabniki si lahko s pomočjo te storitve ogledajo 360-stopinjske posnetke različnih ulic ter kulturne in nacionalne dediščine.


Stran 150 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov