Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.
Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.
To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.
Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.
Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”
O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.
“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.
“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”
– Aleksej Dimitrijev
Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.
“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.
4386 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.
Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.
To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.
Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.
Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”
O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.
“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.
“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”
– Aleksej Dimitrijev
Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.
“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.
Madrid naj bi danes prevzel nadzor nad katalonskimi institucijami. Kako se bo to zgodilo, nihče ne ve. V Barceloni je mirno, po poročanju tujih medijev se tudi v vladni palači za zdaj nič ne dogaja. Nekateri katalonski predstavniki so danes prišli na delo in zatrdili, da se ne bodo uklonili Madridu, nekateri pa so upoštevali suspenz in odstopili s položaja.
Mineva leto dni od tretjega zaporednega rušilnega potresa v srednji Italiji. Največji kraj opustošenega področja je slikoviti Camerino, katerega zgodovinsko jedro je nekoč vrvelo od študentov. Toda zdaj v njem ni več žive duše. Camerino je obiskal Janko Petrovec.
V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Slovenija je destinacija za petzvezdična doživetja. To je strateška usmeritev našega turizma, ki v resnici pomeni, da mora biti v Sloveniji petzvezdično vse. Strokovnjake in nekaj najvišjih predstavnikov slovenskega turizma smo prosili, naj nam razložijo osnovne pojme petzvezdičnosti. Na nedavnih dnevih slovenskega turizma so organizirali tudi turistični hackathon, na katerem so se udeleženci spoprijeli s poslovnimi izzivi v želji, da bi tako nastali petzvezdični turistični produkti z višjo dodano vrednostjo.
Papež Frančišek se je danes iz Vatikana povezal z Mednarodno vesoljsko postajo in se za dvajset minut zaklepetal s šestimi astronavti in kozmonavti, ki trenutno službujejo tam zgoraj. Šlo je za prvo tovrstno povezavo med zdajšnjim poglavarjem katoliške cerkve in ljudmi v vesolju. Pogovor je v Vatikanu spremljal Janko Petrovec.
Pravnik Andrej Rupnik in direktor SOVE v letih 2007-2010 pojasnjuje, kaj pomeni nova zaostritev potovanj v ZDA.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev v Ljubljani bodo podelili Sovretovo nagrado za vrhunske književne prevode. Komisija, ki jo sestavlja vrsta uglednih prevajalskih imen, je letos izbrala dve prejemnici nagrade: Sašo Jerele za prevod romana Splet večnosti pisateljice Marguerite Yourcenar in Uršo Zabukovec za prevod romana Mjausk avtorice Tatjane Tólstoj.
Kaj se dogaja na otroški kardiologiji? Včeraj je odjeknila novica o odstopu vodje službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki, danes tudi o odstopu v.d. strokovne direktorice Pediatrične Klinike Anamarije Meglič, ki je bila na tem mestu komaj dva meseca in je nasledila Rajka Kendo. Vodstvo UKC miri, da zdravljenje otrok poteka dobro. Poslušajte pogovor voditeljice na prvem Lucije Fatur z novinarko Heleno Lovinčič.
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
Evropski ministri za zaposlovanje so ponoči v Luksemburgu dosegli politični dogovor o poostritvi pravil v zvezi z napotenimi delavci. To so tisti, ki jih podjetje začasno pošlje v drugo članico, kjer opravijo storitev, davke in prispevke pa jim še vedno plačuje doma. Zaradi kršitev in zlorab so zahodne članice Evropske unije zahtevale strožja pravila in naletele na odpor nekaterih prestolnic na vzhodu. Ministri so ponoči po maratonskih pogajanjih oblikovali kompromis, ki bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Prof. dr. Anton Brancelj je pretekli teden v Parizu na posvetovanju o svetovno znani jami Lascaux predstavil raziskovalne izkušnje iz Velike Pasice, ki je nekaj posebnega. Ne samo po pisani favni, pač pa tudi po kompleksnih ekoloških raziskavah, ki so jih tam opravili. Prof. Brancelj se nam je pridružil v studiu Prvega in povzel dogajanje v Parizu ter nas seveda, z besedami in orisom popeljal skozi jamo, ki jo sam od aktivno raziskuje že od leta 2000.
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Ob sinočnjem spremljanju izida predsedniških volitev se je zgodilo, da smo bili po koncu zaprtja volišč priča različnim rezultatom volilnih napovedi, ki so jih za različne medijske hiše opravile tudi različne agencije ali inštituti za raziskovanje trga in javnega mnenja. O tem, kako v anketah pride do takšnega odstopanja od realnih rezultatov na voliščih, se je z dr. Mitjo Hafnerjem-Finkom, s Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, pogovarjala Nadia Petauer.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu. Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično. V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije. Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Na spletu lahko najdete ogromno ponudb za nakup prehranskih dopolnil; za boljšo telesno pripravljenost, za hujšanje in tudi za obnovo jeter. Eno od prehranskih dopolnil, ki ga je mogoče kupiti v spletni trgovini, ponuja obnovo jeter na naraven način v enem mesecu. Zdravstveni inšpektorat je danes na svoji spletni strani objavil sporočilo, v katerem odsvetuje potrošnikom nakup prehranskega dopolnila Herparen za jetra. Zakaj odsvetujejo nakup, je preverila Jana Bajželj.
Statistični urad Slovenije ob današnjem Evropskem dnevu statistike poudarja, da boljši podatki lahko zagotavljajo boljše življenje. Kako, nam je pojasnil Martin Bajželj s statističnega urada.
Vsako leto 4000 ljudi utrpi možgansko kap, ki je zelo resna bolezen in lahko pomeni pravo katastrofo za bolnika in njegove svojce. Je tretji vzrok smrtnosti pri nas in najpogostejši za invalidnost. Za njeno preprečevanje je pomembno osveščanje prebivalstva, tako za zmanjševanje dejavnikov tveganja, kot je visok krvni pritisk, pa tudi, da je za preprečevanje posledic najpomembnejši čas. Če je prepoznana v prvi uri ima bolnik veliko možnosti, da iz bolnišnice odkoraka peš.
Danes obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. V Sloveniji na področju trgovine z ljudmi letno beležimo pet do šest obsodilnih sodb. Kot obliki trgovine z ljudmi sta pri nas prepoznana predvsem prisilna prostitucija in beračenje. Kot opozarja nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin, je zadnja leta vse več tudi primerov prisilnega dela, ki pa je v Sloveniji še slabo prepoznano. Tudi nevladne organizacije opozarjajo, da je na področju trgovine z ljudmi zelo pomembno ozaveščanje javnosti in potencialnih žrtev. V ta namen je Socialni marketing »Iz principa« v središču Ljubljane danes odprl sobo pobega, kjer obiskovalci z reševanjem ugank na inovativen način lahko spoznajo pasti prisilnega dela. Soba pobega na temo prisilnega dela bo odprta vse do 27. oktobra. Obisk pa je brezplačen.
Na Prvem smo pozornost namenili tudi zadnjemu pomembnemu dosežku Kemijskega inštituta. Raziskovalci so oblikovali tako imenovane nano kletke iz proteinov, s katerimi bomo v prihodnosti v telesu lahko dostavljali zdravila za različne bolezni. Izsledke njihovega dela so včeraj objavili v eni od prestižnih znanstvenih revij. Na predstavitvi tega velikega dosežka je bila Barbara Belehar Drnovšek.
Neveljaven email naslov