Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
Ob koncu obiska tričlanskega predsedstva BiH v Sloveniji analiziramo obisk, razmere v tej državi ter odnose med Ljubljano in Sarajevom. V Evropski uniji vlada nekakšna širitvena utrujenost, bolj odprta so vrata Severnoatlantskega zavezništva, kar kaže tudi primer Severne Makedonije. V Sarajevu tudi od Slovenije pričakujejo eno ključnih vlog pri premagovanju širitvene utrujenosti.Slovenija in BiH sta se včeraj zavzela za poostritev nadzora zunanjih meja EU.
Skoraj nikjer transparentnost ni tako zelo pomembna kot pri porabi denarja. Še toliko bolj, če gre za državni denar. Javna naročila, subvencije, črpanje evropskih sredstev, od vsega tega ljudje pričakujejo preglednost in smotrno porabo. Nasproti glavnim akterjem, se pravi državi in izvajalcem, pa stoji civilna družba, ki preverja ali je denar porabljen za projekte za katere je namenjen ali se odteka v zasebne žepe. V primeru nepravilnosti je dolžnost civilne družbe opozoriti nanje. Tako kot je to storila Transparency International Češke, ki je v preteklem letu Evropski komisiji naznanil primer konflikta interesov češkega premiera Andreja Babiša pri črpanju sredstev Evropske Unije. Afera je sprožila največje proteste na Češkem po žametni revoluciji leta 1989. Prvi na tnalu države je predsednik Transparency International Češke David Ondračka, ki je bil tudi gost 6-tih dnevov integritete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Katja Arhar.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Naša dolžnost je, da jim omogočimo dostop do informacij, ki opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, in tudi, da slovensko javnost dosledno opominjamo, da želijo invalidi doseči boljše razumevanje invalidnosti v družbi in se aktivno vključevati v politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje v svojem okolju. Podrobneje v pogovoru z Matejo Vodeb.
Saksofonist in skladatelj Tadej Tomšič je izdal novo avtorsko zgoščenko, ki jo je naslovil Orion saksofon. Na albumu je 10 skladb (in inštrumentalni dodatek) iz zakladnice slovenske popevke, ki jih je Tadej na novo prearanžiral. Na albumu sodelujejo številni glasbeniki: Gregor Ftičar, Miha Koren, Žiga Kožar, Vikto Palić, Blaž Jurjevčič, Goran Moskovski ter vokalni solisti: Lea Likar, Alenka Godec, Nina Strnad, Hamo, Bilbi, Tadeja Molan, Nuška Drašček, Blažka Oberstar, Janez Bončina Benč.
Občasno v medijih naletimo na poročila o uhajanju plina iz napeljave. Prejšnji teden so recimo v Mariboru zaradi uhajanja plina evakuirali večstanovanjsko hišo in v enem od stanovanj odkrili več polnih plinskih jeklenk, od katerih je bila ena odprta. Lani so zaradi uhajanja plina evakuirali 1500 prebivalcev v Londonu in začasno zaprli nekaj postaj podzemne železnice. Uhajanje plina iz napeljave torej niti ni tako redek pojav, eksplozije v javnem plinskem omrežju, kot je bila včerajšnja v Britofu pri Kranju, pa sodijo med ekscesne dogodke. Ali do podobne eksplozije v vodu javnega plinskega omrežja lahko pride tudi v Ljubljani, je Cirila Štuber vprašala Zorana Kibarovskega, direktorja sektorja za distribucijo zemeljskega plina pri Energetiki Ljubljana.
Pred nami je izgradnja treh velikih infrastrukturnih projektov: Drugi tir, tretja razvojno os in pa seveda Karavanke, kjer smo po dvoletni sagi vendarle prišli do izbranega izvajalca. Drugo cev predora Karavanke bo torej gradila turška družba Džengis, na uradno potrditev in ceno še čakamo, o tem zadnjo besedo reče še nadzorni svet Darsa. Kako pomembno je, kdo bo izvajalec velikih gradbenih projektov, se je Alenka Terlep pogovarjala z ekonomistom z Gospodarske zbornice Bojanom Ivancem ter predsednikom uprave Gradbene Družbe CGP Novo mesto Martinom Gosenico.
Danes so bili predstavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, v kateri se merijo bralna, matematična in naravoslovna pismenost 15-letnikov. Merjenje, ki je bilo izpeljano lani spomladi v 79 državah in je zajelo več kot 600 tisoč mladostnikov, med njimi 640 slovenskih, je pokazalo, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih nad povprečjem članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pri matematični pismenosti so dosegli približno enako točk kot pri prejšnji raziskavi iz leta 2015, pri naravoslovni je zaznati rahel padec, pri bralni pa je ta padec nekoliko občutnejši.
Zgodovinski arhiv Ljubljana – javni zavod, katerega ustanoviteljica je država in hrani bogato zbirko gradiva – se je znašel v zelo težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se morajo zaposleni in arhivska zbirka, ki je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj je jim je Mestna občina Ljubljana, pri kateri so najemnik prostorov, maja letos odpovedala pogodbo. Vodstvo arhiva, ki doslej ni našlo nove lokacije, trdi, da je selitev do junija povsem nerealna in da je bogata arhivska zbirka ogrožena, poleg tega pa bi – če bi bil onemogočen dostop do arhivov – to lahko slabo vplivalo ne le na delo raziskovalcev, zgodovinarjev, arhitektov, temveč tudi na vsakodnevno življenje nekaterih posameznikov in celo na sodne postopke
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga sicer obeležujemo jutri, organiziral prvi dobrodelni bazar invalidskih organizacij z naslovom »Preživeti dan z invalidi«. Na bazarju se predstavljajo invalidske organizacije s svojimi programi, s katerimi uporabnikom omogočajo vključenost v družbo ter izboljšujejo kakovost njihovega življenja. Prispevek Petre Medved.
V digitaliziranem svetu je medvrstniško nasilje v šolah pogosto prikrito. Zasmehovanje, ustrahovanje, poniževanje, širjenje govoric in laži se namreč ne konča na šolskih hodnikih, ampak otrokom z njihovimi napravami sledi domov, v njihove sobe. Zato je pomembno, da žrtve nasilja že v šoli lahko poročajo o vseh vrstah nasilja in dobijo primerno podporo. Kar pa ni lahko, še posebej za tiste, ki so žrtve nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete. O tem, kako naslavljati in preprečevati tovrstno nasilje so razpravljali na posvetu v polnem avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Tam je bila tudi Urška Henigman.
Mag. Stanka Ristič Kovačič je koordinatorica Skupine za ALS na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC. Že četrt stoletja deluje na področju skrbi in podpore bolnikov z ALS. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Svetovni dan boja proti AIDS-u obeležujemo 1.decembra že več kot četrt stoletja. V tem času se je iz smrtne bolezni prelevil v kronično bolezen, s katero osebe, ki se zdravijo lahko živijo dolgo, kakovostno življenje in v veliki večini virusa tudi ne prenašajo naprej. Vendar bolezen še vedno ostaja globalni javno zdravstveni problem, zaradi sistematične preventive ter uspešnega zdravljenja pa število novih primerov upada. V Evropski regiji je bilo lani 141.000 novih primerov, tretjina od teh so ženske, kar je zaskrbljujoče pa je, da je kar pri polovici žensk diagnoza postavljena zelo pozno. V Sloveniji je bilo letos na novo prijavljenih 25 okužb, kar je najnižja številka v Evropski uniji.
Vse več ljudi potuje, nekateri prisegajo na raziskovanja daljnih dežel, drugi raje odkrivajo bolj ali manj znane turistične in izletniške točke v domači državi. Slovenija ima takih točk veliko in mnoge najdete tudi v prav posebnem turističnem vodniku »Z vami bom na rajžo šel«, ki je izšel pred nekaj dnevi. In zakaj je poseben? Ker je to pravzaprav turistični vodnik za invalide, torej tiste, ki jim prav vsaka turistična atrakcija zaradi priklenjenosti na invalidski voziček žal ni dostopna. Avtor vodnika Primož Hieng, ki je podrobno opisal 52 zanimivih izletov in ciljev, ki so invalidom dostopni, je Andreji Čokl povedal, da je bil povod za nastanek te knjige tudi osebna izkušnja.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Metka Pirc, naša koroška dopisnica se nam je na Prvi oglasila s poročilom o koroškem gospodarstvu.
Daphne Caruana Galizia je pisala o marsičem, predvsem pa je ostro kritizirala delovanje laburistične vlade Josepha Muscata. Imela je spletni blog z naslovom Running Commentary - komentar torej, ki nima konca. Nekaj let je neusmiljeno razkrinkavala kriminal in korupcijo na Malti, toda hkrati moramo povedati tudi to, da se je Caruana Galizia pogosto vtikala v zasebno življenje politikov, kar so ji očitali tudi njeni podporniki. Pa vendar: njen blog je prebiralo več ljudi, kot ima Malta prebivalcev, in upoštevali so jo tudi njeni sovražniki. Preiskovalna novinarka je umrla v eksploziji avto bombe oktobra leta 2017, in čeprav so oblasti že decembra istega leta priprle tri domnevne morilce, je malteška javnost vztrajala, da aretiranci niso imeli neposrednega motiva za umor in da so oblasti zato dolžne poiskati naročnike umora.
Predlog stanovanjskega zakona končuje pot skozi javno obravnavo, nanj je bilo podanih veliko pripomb in predlogov. Glavne novosti v predlogu so: ukiniti neprofitno najemnino in jo nadomestiti s stroškovno, povečati subvencije za plačilo najemnine, povečati zadolževanje stanovanjskih skladov, zahteva po 100% soglasju etažnih lastnikov za Airbnb in podobne dejavnosti, ustanoviti javno najemniško službo, ki bi prevzemala stanovanja in jih oddajala naprej po stroškovni najemnini, uvesti jamstva za stanovanjske kredite za mlade. O smeri in ciljih zakona, zlasti pa o predvidenih instrumentih stanovanjske politike se je z ekonomistko, dr. Andrejo Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani pogovarjala Maja Derčar.
Neveljaven email naslov