Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
4384 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Tudi nesreče in tragični dogodki so zaznamovali pretekle počitniške dneve ob jadranski obali. V črnogorskem Ulcinju sta v nesreči s t.i. gumijasto banano umrla dva slovenska državljana, ob slovenski obali sta se poškodovala dva kopalca pri skoku v vodo. Ob slovenski obali je sicer za varnost kopalcev precej dobro poskrbljeno na urejenih kopališčih, predlani se je Uprava RS za pomorstvo odločila, da bo tudi na območjih divjih plaž posebej označila območja, kjer sta plovba in sidranje prepovedana. V preteklih letih je bilo namreč preveč primerov, da so čolni zašli preblizu obale, ali so kopalci zaplavali predaleč stran od kopnega. Kopalci se lahko kopajo največ 150 metrov od obale, jadralci in morjeplovci morajo upoštevati varnostni pas ob obali, za kršitve so določene visoke globe. O nadzoru in zagotavljanju varnosti ob slovenski obali v času poletne sezone se je Bojan Leskovec pogovarjal z Aljošo Besednjakom, vodjo oddelka za pristaniško varnost pri Upravi RS za pomorstvo.
Ob 90 letnici Radia Slovenija in 60 letnici Televizije Slovenija odpiramo vrata oddajnikov RTV Slovenija na Nanosu, Kumu in Pohorju. V nedeljo bodo odprta vrata od 8:00 do 14:00 na Nanosu, 2. septembra na Kumu in 30. septembra na Pohorju. Vodjo službe oddajnikov in zvez Miran Dolene, ki se je za to priložnost oglasil v studiu Prvega, je razkril, da pripravljajo nagradno igro. Vsak obiskovalec bo prejel poseben kartonček, na katerem bo lahko zbiral žige z oddajnikov. Med najbolj zavzetimi planinci, ki bodo zbrali vse tri žige, bodo ob zaključku izžrebali nagrajence. Kakšna je nagrada lahko slišite v posnetku pogovora.
To poletje veliko gledamo v nebo v strahu pred neurji, strelami in točo. Nocoj pa imamo boljši razlog za opazovanje. Ne, ni še čas za tradicionalno štetje utrinkov. . Čeprav se na nočnem nebu že pojavljajo Perzeidi, ga bo meteorni roj najbogateje okrasil čez dva tedna. Zvezda večera bo danes naš naravni satelit, ki se bo skril v zemljino senco. Če nočnega neba ne bodo zakrivali oblaki, bomo lahko videli popoln lunin mrk, ki bo trajal od pol desetih do 13 minut čez enajsto zvečer. To bo najdaljši lunin mrk v tem stoletju. Seveda boste lahko krvavo luno opazovali od koderkoli, še prav posebno pa jo bo verjetno lepo opazovati s kakšnega observatorija. Javno opazovanje prvega popolnega Luninega mrka vidnega pri nas po letu 2015 bo na observatoriju Voglarji, več o tem in kaj vse še bomo poleg lune lahko opazovali na nočnem nebu, smo se pogovarjali s predsednikom astronomskega društva Nova Gorica Primožem Kukom.
Dan po vrnitvi domov smo se na Prvem pogovarjali z Janom Konečnikom, avtorjem popotniškega dnevnika Kje je Jan?
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Nekateri sindikati v Italiji, Španiji, Belgiji in na Portugalskem so za danes (ponekod pa tudi za jutri) napovedali stavko zaradi slabih delovnih razmer kabinskega osebja. Ryanair je o odpovedi letov sicer že pred dnevi obveščal svoje potnike. Razmere na italijanskih letališčih spremlja naš dopisnik Janko Petrovec. Preverili smo tudi, kakšne so v primeru odpovedanih letov pravice potrošnikov.
Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili, razlaga Nina Sankovič z ljubljanske Snage.
Na ameriški spletni strani 38 North, ki spremlja dogajanje v Severni Koreji, so kot dokaz, da je Severna Koreja začela delno razgradnjo jedrskih zmogljivosti objavili satelitske posnetke iz minulih dni. Na fotografijah je mogoče opaziti razgradnjo dela raketnega izstrelišča Sohae na severozahodni obali, kar naj bi bil prvi korak k uresničitvi zavez v junijskega vrha v Singapurju. A ne glede na vse diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba Drago Dakič Prelc opozarja, da je dogajanje zgolj dimna zavesa na odru svetovne geopolitične drame.
Mladi planinci letošnje poletje preživljajo na planinskih taborih v Podpeci na Koroškem, kjer osvajajo bližnje vrhove, se učijo planinske kulture v gorah, predvsem pa se družijo v naravi. V Podpeci se bo letos zvrstilo na desetine mladih planincev iz društev Savinjskega meddruštvenega odbora, naša koroška novinarka Metka Pirc pa je obiskala skupino iz Planinskega društva Celje Matica, ki tam biva prav zdaj. Zanimanje za planinske tabore je izjemno, vsa razpoložljiva mesta so zapolnili že spomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Zakaj banke ob najemu hipotekarnega posojila zahtevajo še gradbeno in uporabno dovoljenje za nepremičnino? Marsikdo si zaradi tega beli glavo. Kje naj dobim gradbeno in uporabno dovoljenje? Koliko časa bo trajal postopek pridobitve? V večstanovanjskih stavbah bi moral dovoljenji posredovati upravnik ali upravna enota. Praviloma ni težko dobiti uporabnega dovoljenja, če je vse v redu z gradbenim dovoljenjem. Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja – Združenja FIABCI Slovenija, Jože Podgoršek, pričakuje, da bo po poletju to vprašanje zelo aktualno in da bo pri sedmih od desetih nepremičnin dokumentacija pomanjkljiva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov