Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
Gorska reševalna zveza Slovenije praznuje 110-letnico organiziranega gorskega reševanja. Jubilejno leto bo, žal, letos zaznamovalo rekordno število gorskih nesreč, teh je bilo že 639, umrlo pa je 35 ljudi. V zvezi je zdaj več kot 600 licenciranih gorskih reševalcev, normiranih pa 430, kar pomeni, da preostali sami financirajo nakup osnovne reševalne opreme. Uskladitev normativa, usposabljanje, sodobna tudi tehnološka oprema, rešitev prostorske problematike nekaterih društev so poleg zmanjšanja nesreč v gorah in preventivnega dela najpomembnejši izzivi 17-ih društev in postaj v prihodnje. »Svoje delo pa bomo«, kot je na sinočnji slovesnosti na Brdu poudaril predsednik Gregor Dolinar, »še naprej opravljali prostovoljno«.
Pravična trgovina v Sloveniji bo v kratkem praznovala 18 let svojega delovanja. Glavna naloga je izobraževanje o problemih globalne trgovine, ki je prepogosto povezana s prisilnim in otroškim delom, izkoriščanjem delovne sile in uničevanjem okolja, in pa spodbujanje drugačnih praks – takih, ki bodo upoštevala načela transparentnosti, spoštovanja ljudi in okolja in večje enakopravnosti v mednarodni trgovini. Pred svojim 18. rojstnim dnem je Zavod za pravično trgovino 3Muhe predstavil pobudo za podelitev statusa pravičnotrgovinskih mest. Tak status ima že več kot 2.000 mest po vsem svetu, v Sloveniji pa se je pobuda začela zdaj. Špela Novak se je pogovarjala z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič in s profesorico na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Jernejo Seibert. Ta je predstavila »pravični rogljiček«, ki so ga iz sestavin pravične trgovine izdelali peki in dijaki tega centra.
Psihiater Aaron Temkin Beck se je rodil julija leta 1921 v mestu Providence na Rhode Islandu v ZDA, staršema, ki sta bila judovska imigranta iz Ukrajine. V mladosti je sanjal, da bo novinar, a se je njegova kariera obrnila drugače. Postal je svetovno priznan psihiater in profesor na Univerzi v Pensilvaniji in med drugim velja za očeta kognitivno vedenjske terapije. V Sloveniji imamo akreditiranih 35 vedenjsko- kognitivnih terapevtov in sedem supervizorjev. Vse to pa pod svoje okrilje združuje Društvo, ki letos obeležuje 25 let delovanja. Med njihovimi dejavnostmi so tradicionalna tudi novembrska izobraževanja, letošnje je potekalo pod naslovom Pre-živeti sodobno negotovost. O tem in o obletnici društva ter priložnostih za krepitev duševnega zdravja se je na dogodku s predsednico Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo, dr. Špelo Hvalec, pogovarjala Mojca Delač.
Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok, torej otrok, ki se rodijo pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti, obeležujemo od leta 2008. V Sloveniji se prezgodaj rodi 1400 otrok na leto, kar je 7 odstotkov vseh rojenih otrok pri nas, v Evropi pol milijona, na svetu pa 15 milijonov. O nedonošenčkih smo govorili z diplomirano babico Anjo Marolt, ki v Enoti za intenzivno terapijo za nedonošenčke skrbi že 10 let.
O prvem koraku vrnitve človeka na Luno v pogovoru z novinarjem portala MMC in poznavalcem dogajanja v vesolju Aljošo Mastnom.
Gozdni specialisti so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije poimenovali gozdne ptice, katerih življenjske razmere se slabšajo, kar že ogroža njihovo preživetje. Zaradi vsega tega so si pred osmimi meseci zadali nalogo zbrati denar za nakup 10 hektarjev gozda, s katerim bodo gospodarili tako, da bo lahko topel dom za gozdne ptice. Te dni so zaključili zbiralno akcijo, v kateri so zbrali 45 tisoč evrov. Cirila Štuber se je o tem pogovarjala s Tomažem Miheličem, varstvenim orinitologom pri DOPPS.
Človeštvo je doseglo nov mejnik, število prebivalcev je doseglo 8 milijard. Če bi v življenju želeli zadovoljiti le osnovne potrebe, kot so voda, hrana, obleka in streha nad glavo, potem je na Zemlji še ogromno prostora. Dejstvo pa je, da bi potrebovali še nekaj dodatnih planetov, če bi vsi živeli tako, kot živimo v razvitem svetu. Kakšen problem je problem prenaseljenosti planeta in kako ga rešiti? Dr. Lučka Kajfež Bogataj pojasnjuje, da je rešitev v manjši potrošnji in povečanju vloge žensk v javnem življenju. Z okoljsko znanstvenico se je pogovarjala Urška Henigman.
Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, Ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v Ustavo vpisala znakovni jezik. Približno 70 milijonov gluhih po vsem svetu se sporazumeva v znakovnem jeziku. Ta ni enoten, temveč obstajajo nacionalni znakovni jeziki. Danes je dan slovenskega znakovnega jezika, pred dvajsetimi leti pa je bil sprejet tudi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. O tem, kaj vse je bilo že uresničenega v tem času in kaj je treba še urediti, da bi bila gluha skupnost enakovredno vključena v družbo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Po neuradnih rezultatih je Nataša Pirc Musar postala prva predsednica republike Slovenije. O tem kaj pomeni izvolitev prve predsednice na simbolni ravni, zakaj so predvolilno kampanjo kot tudi prve rezultate volitev v medijih komentirali pretežno moški analitiki in kakšna je participacija žensk na najvišjih političnih pozicijah v drugih evropskih državah, smo se pogovarjali s prof. dr. Milico Antić Gaber.
Nova predsednica države je v svojem prvem intervjuju po volilni zmagi odgovarjala na vprašanja o tem, kako bo delovala povezovalno, katerim skupinam se bo najbolj posvetila, da bodo slišane, kaj bo z odvetniško pisarno ter koga od predsednikov strank še ni spoznala osebno.
Slovenija je dobila prvo predsednico. Po večini preštetih glasov je s 54 odstotki podpore slavila Nataša Pirc Musar, ki je večer preživela v družbi številnih podpornikov in svoje družine, v štabu Anžeta Logarja pa je vladalo mirnejše vzdušje, strogo ločeno od novinarjev. Ljudje na ljubljanskih ulicah pa so zmago Pirc Musarjeve pozdravili precej navdušeno.
V povolilni oddaji je Jolanda Lebar gostila pravnika Mira Cerarja, politologa Marinka Banjaca in raziskovalca javnega mnenja Andraža Zorka. Takoj po zaprtju volišč so spremljali sprotne rezultate predsedniškega boja, slišali smo prve odzive in napovedi nadaljnjih političnih korakov. Bodoča predsednica je v prvi izjavi povedala: »Ponosno bom stopila v predsedniško palačo z zaupanjem, ki ste mi ga dali.«
Tridnevni Evropski simpozij hrane je prejšnji konec tedna postregel z različnimi dogodki in dejavnostmi. Začel se je z Ljubljana Crawlom; udeleženci so se na sprehodu skozi različne arhitekturne postojanke v prestolnici okrepčali z dobrotami slovenskih kuharic, v nedeljo so tuji novinarji spoznavali okuse Slovenije v različnih regijah, ponedeljek pa je poleg strokovnega simpozija prinesel tudi izkustveno večerjo s tremi chefi, ki so letos prvič dobili Michelinovo zvezdico. Nekaj utrinkov je zbrala Tina Lamovšek.
»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,« je prisega, ki jo bo povedal predstavnik športnikov na začetku današnjih 13. državnih iger MATP (Motor Activities Training Program) v organizaciji Centra Janeza Levca na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Športni program, ki se je razvil v okviru Specialne olimpijade, omogoča, da se športnih dejavnosti udeležijo tudi osebe, ki se zaradi težjih in težkih motenj v duševnem razvoju ne morejo udeleževati športnih programov, ki zahtevajo razumevanje navodil in pravil ter samostojnost pri izvedbi. Petra Medved se je o namenu iger pogovarjala z vodjo športnih programov na enoti Jarše Centra Janeza Levca v Ljubljani, profesorico Niko Šuc.
Pretekli ponedeljek se je s celodnevnim strokovnim simpozijem končal tridnevni Evropski simpozij hrane, eden večjih gastronomskih festivalov v regiji, na katerem je v ospredju vizija o prehranski prihodnosti. Teme razprav so bile raznovrstne; v prvem delu je bila rdeča nit trajnost, v drugem sta se pestrost in raznovrstnost povečali: na sporedu so bile najrazličnejše stvari, od raziskave o najredkejših vrstah hrane na svetu do pomena izbora glasbe v restavracijah. Nekaj poudarkov iz razprave o trajnosti je zbrala Tina Lamovšek.
Politika se z mladimi volivci premalo ukvarja, opozarjajo mladinske organizacije, pa čeprav mladi med 18 in 30 letom predstavljajo 13-odstotni delež volilnega telesa. Sta torej kandidata, ki se v nedeljo zadnjič odpravljata v borbo za predsedniški stolček, v svoji kampanji nagovarjala mlade, je preverila Lara Gril. Skupina volivcev in volivk, ki ima največ težav že pri samem prijemanju volilne dokumentacije, pa so brezdomci. Kljub temu je volilna udeležba med njimi podobna kot pri drugih skupinah državljanov, pravi vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice. Prispevek Eve Lipovšek.
Tudi brezdomci bodo v nedeljo volili novega predsednika republike. Vodja dnevnega centra pri Društvu Kralji ulice pravi, da je med brezdomci volilna udeležba podobna kot pri drugih državljanih, prihaja pa do nejasnosti glede prejemanja volilne dokumentacije.
Nedavno je DARS zaradi varčevanja z električno energijo ugasnil dobršen del razsvetljave ob avtocestah in hitrih cestah, seveda tam, kjer je to zakonsko dopustno, vendar strokovnjaki opozarjajo voznike na dodatno previdnost, saj lahko razsvetljava vpliva tudi na prometno varnost, še toliko bolj v kratkih zimskih dneh.
Današnja generacija mladih, ki vstopa na trg dela, je drugačna. Dejstvo je, da so jim delovno okolje in odnosi bolj pomembni kot plača. Mladi so, kljub temu da jih je v tem trenutku rekordno malo brez zaposlitve, ranljiva skupina. In na Zavodu za zaposlovanje so zaposleni svetovalci, ki se ukvarjajo zgolj z njimi.
Še do jutri poteka 3-dnevna turistična borza World travel market v Londonu, ki velja za eno najpomembnejših srečanj turistične industrije. Tovrstni dogodki so priložnosti za srečanja, povezovanja, sklepanja različnih poslov ter spoznavanja trendov in inovacij. Med 2.500 razstavljavci iz več kot 100 držav bodo tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva. Predstavitev slovenskega turizma je sicer posvečena dejavnostim v naravi, fokus je na Julijskih Alpah. S predstavnico Slovenske turistične organizacije, ki se tudi trenutno mudi v Londonu, Karmen Novarlič se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov