Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Z okužbami je še vedno najbolj obremenjena Gorenjska, čeprav zadnji podatki kažejo, da je število okuženih pričelo upadati. Na Gorenjskem je na 100 tisoč prebivalcev okuženih 1978 prebivalcev, 1. oktobra pa je bilo 890 okužb. Največ okuženih je še vedno v Kranju, v Železnikih pa so zabeležili največ okužb na število prebivalcev. Tam so se okužbe tudi zelo hitro širile. Strokovnjaki pa si postavljajo vprašanje, zakaj je ravno Gorenjska najbolj obremenjena regija.
Otroci so v šoli pod določenimi pogoji deležni subvencionirane šolske prehrane. To velja za osnovne in srednje šole. Že v prvem valu koronavirusa so bile šole nekaj mesecev zaprte. Šolanje je potekalo na daljavo. Podobno lahko rečemo za začetek tega šolskega leta. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe po hrani narasle in družine se po pomoč zatekajo k njim. Z naslova subvencionirane prehrane, torej tiste, ki je ni bilo spomladi, je v državni blagajni ostalo neporabljenih skoraj 12 milijonov evrov. Kakšne so bile spomladanske izkušnje, kako ravnatelji razmišljajo o vprašanju zagotavljanja toplega obroka ali malice, do katere so otroci in mladostniki upravičeni? Kaj namerava storiti država? Kakšne so možne rešitve?
Kmalu po prvem valu epidemije so v javnost prišli zaskrbljujoči rezultati raziskave Fakultete za šport o velikem padcu telesne pripravljenosti slovenskih otrok. Prav tako je marsikdo, ki je epidemijo preživel predvsem med 4 stenami in na kavču, ugotovil, da se mu je telesna kondicija zelo hitro precej zmanjšala. Že takrat so strokovnjaki, tako tisti s področja medicine kot tisti s področja telesne aktivnosti, opozarjali, da moramo tudi v času epidemije poskrbeti za redno gibanje in vzdrževanje kondicije. Tudi ta namreč vpliva na to, kako uspešno se bomo spopadli z morebitno okužbo.Več v pogovoru Andreje Čokl z doc. dr. Vedranom Hadžićem, dr. med., s Fakultete za šport.
Veliko različnih praznovaj in obletnic je bilo letos že prestavljenih, odpovedanih ali izpeljanih prek spleta. Tudi slovenski etnologi, ki v teh dneh praznujejo 45 let delovanja Slovenskega etnološkega društva, so morali praznovanje nekoliko prilagoditi, a dobre volje ni manjkalo. Andreja Čokl je poklicala predsednico društva Alenko Černelič Krošelj.
Znanost že pozna odgovore na nekatera ključna vprašanja o covidu. Zdaj tako že vemo, kako kužen je novi koronavirus. Vemo tudi kdaj ga okuženi že širi, čeprav še nima bolezenskih znakov. Vsak dan sproti pa smo pred novimi dilemami. Koliko časa naj traja izolacija? Ali se z novim koronavirusom lahko okužimo večkrat? Na vprašanja tokrat odgovarja dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. In zakaj pravi, da splošno nošenje mask deluje kot cepljenje? Sklicuje se na študijo, ki je bila objavljena v ugledni medicinski reviji The New England Journal of Medicine (NEJM). Z dr. Tomažičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Italijo je epidemija na začetku zasačila nepripravljeno: desetletni proračunski rezi v zdravstvo so pustili hude posledice. Toda v minulih mesecih je zahodna soseda občutno okrepila svoje zdravstvene kapacitete ter sprožila obsežen program novega zaposlovanja. O izboljšavah se je z odgovornimi na različnih sistemskih ravneh pogovarjal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Po zagotovilih Evropske organizacije za varno hrano in naše stroke se novi koronavirus ne prenaša prek živil. "Koronavirusi za preživetje potrebujejo živega gostitelja, se pravi žival ali človeka, in v hrani ne morejo uspevati," je za Radio Slovenija pojasnil Pavel Pollak iz NIJZ-ja. Kritična točka za prenos okužbe so lahko stiki v čakalnih vrstah, ki nastajajo pred trgovinami s hrano ali na tržnicah. Priporočila za varen nakup so sicer že znana. Razkuževanje rok na vhodu in izhodu, nakup opravimo s seznamom, da skrajšamo čas v trgovini, pojdimo v trgovino, kjer poznamo razporeditev blaga po policah, izogibajmo se koncentraciji ljudi pred določenimi policami in se npr. po kruh, vrnimo, ko tam ni vrste. "Izdelkov po nepotrebnem ne prijemamo. Tudi ko prijemamo razne predmete, pazimo, se ne dotikamo obraza, zlasti ne oči, ust, nosu, preden si ne umijemo rok," ob tem opominja Pollak. Potencialno lahko koronavirus pride tudi na embalažo živil, kjer se zadrži na suhih površinah in aktivira v nekaj urah do nekaj dneh. "Zato je pa pomembno, da tudi površine pozneje očistimo," dodaja Pollak. A mnogo prej se bomo okužili v množici ljudi kot pa s konzervo. Na kmetijskem ministrstvu spet poudarjajo da, hrane v času epidemije ne primanjkuje, zato kopičenje zalog ni potrebno. Lahko pa opravimo nakup za tiste, ki spadajo v ranljivo skupino ali nakupujemo prek spleta oz. z dostavo. Tudi bencinske črpalke, ki ostajajo ves čas odprte, so lahko potencialno žarišče širjenja okužb, če ne upoštevamo varnostnih ukrepov. Več Jernejka Drolec.
Med organizacijami oz. ustanovami, ki jim Slovenci najbolj zaupamo, se ob vsaki raziskavi visoko na vrhu znajdejo gasilci. Slovenski gasilci pa niso cenjeni le doma, ampak tudi po svetu. Tako ne preseneča, da je po novem na čelu največje mednarodne gasilske organizacije na svetu – Slovenec. Za predsednika »Comité Technique International de prevention et d'extinction de Feu«, krajše CTIF oz. slovensko »Mednarodnega združenja gasilskih in reševalnih služb« so delegati pretekli teden izvolili Milana Dubravca, ki je gasilski strokovni javnosti dobro znan. Dolgoletni poklicni in prostovoljni gasilec je bil poleg operativnih funkcij na vseh nivojih – od lokalnega do državnega – tudi vodja gasilske šole na Igu, sodeloval je v EU mehanizmu Civilne zaščite, kot zunanji predavatelj pa že vrsto let sodeluje v Združenih narodih pri Agenciji za jedrsko varnost na Dunaju.
Medtem, ko vlada sprejema ukrepe v boju proti Covidu - 19, ne smemo mimo podrobnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na ustroj in demokratičnost naše družbe v prihodnje. V odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi, se je znašla dikcija, ki razlikuje med zakonskimi in nezakonskimi otroki ter posvojenci in vsemi ostalimi otroki. O tem zakaj je sporno tovrstno razlikovanje v aktualni temi.
Žvižgač je oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o nepravilnostih, na katere naleti v okviru svojega dela v določeni organizaciji (podjetju ali javni ustanovi). Gre za razkritje nelegalnih, nepoštenih ali drugače neustreznih aktivnosti, ki lahko škodijo javnemu interesu, okolju, javnemu zdravju, varnosti potrošnikov in javnim financam. S pomočjo žvižgačev so bile v preteklosti razkrite nekatere največje nepravilnosti v delovanju različnih organizacij. Z opozarjanjem na koruptivne prakse opravljajo za družbo dobro delo. Čeprav naj bi žvižgači uživali zaščito, in čeprav je njihova vloga pri odkrivanju nepravilnosti nesporna in jo mnoge države tudi priznavajo, pa temu še zdaleč ni tako, niti v demokratičnih državah. Če omenimo najbolj znane: ustanovitelj Vikealeeksa Assange je trenutno v zaporu v Veliki Britaniji in čaka na morebitno izročitev ZDA, Snowden se je zatekel v Moskvo, Bradly oz. Chelsea Manning je bil(a) obsojen na 35 let zapora, predsednik Obama jo je pomilostil, pa vendare je preživela v zaporu 7 let. In pri nas? Znan je primer dveh delavcev domžalskega komunalnega podjetja Prodnik, nekateri mednje štejejo zdravnika Erika Breclja, v zadnjem času pa je najbolj razvpit primer razkritja spornih praks pri nabavah zaščitne opreme. Ivan Gale zdaj že nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve je postal zagotovo najbolj znan žvižgač, ki je svoje dejanje že plačal z izgubo službo. Ponavadi so tisti, ki prijavijo nepravilnosti, tarča povračilnih ukrepov, odpovedi, šikaniranj. Z Ivanom Galetom ter Almo Sedlar, predsednico Transparency Internatinal Slovenija, se je pogovarjal Drago Balažič.
Študentske družine od države ne prejemajo nobene dodatne finančne podpore od običajnih družin.Diplomira okoli polovica študentskih staršev, veliko se jih razide, saj odločitev za otroka marsikoga pahne v partnersko, finančno in emocionalno stisko. Eva Lipovšek
Po oceni Instituta Jožefa Stefana je kužnih 60 tisoč prebivalcev - kar predstavlja 3 odstotke prebivalstva. Verjetnost, da srečate in ste s stikom z nekom, ki je kužen je zelo velika.
Strokovnjaki opozarjajo, da se zaradi epidemiološke situacije duševne stiske ljudi povečujejo, anksioznost in depresija sta stalnica marsikoga, ki pred epidemijo ni imel težav v duševnem zdravju. Prispevek Eve Lipovšek
Včeraj so na Televiziji Slovenija v oddaji Vikend paket podelili že 32. Ježkovo nagrado, namenjeno ustvarjalcem s področja radia in televizije, ki jih žirija v imenu RTV Slovenija prepozna kot nadaljevalce Ježkovega duha. Letošnji Ježkov nagrajenec je glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin.
24. oktober je dan OZN. Z majem je enoletni mandat slovenske mladinske delegatke pri Organizaciji združenih narodov prevzela Lucija Tacer. Z njo smo se pogovarjali o vlogi povezovanja v času, ko smo si vsak sebi tako, kot že dolgo ne, pa tudi o njenih cilji v mandatu, izzivih prihodnosti za mlade in temu, kako dobro sploh poznajo to mednarodno organizacijo. Z Lucijo Tacer se je pogovarjala Mojca Delač.
Šolske počitnice so tu, vrtci se zapirajo, hkrati pa veljajo prostorske in časovne omejitve gibanja. Kako v tem času, ko ne moremo daleč od svojega doma, preživljati čas s svojimi otroki in kako tudi z rekreacijo ohranjati dobro voljo, kondicijo in optimizem sta spregovorila učitelja teka Jasmina Kozina Praprotnik in Urban Praprotnik.
Cirila Štuber se je pogovarjala o povezanosti med družbo in posameznikom, o tem kako družba določa posameznika in posameznik družbo po kriterijih kolektivističnosti in individualističnosti, o razlikah med pretežno individualističnimi in pretežno kolektivističnimi družbami in razvoju posameznika v njih z Davidom Cigojem, avtorjem knjige Razvoj zavesti.
V naslednjem tednu, ko nas čaka delno zaprtje države, bodo imeli šolarji jesenske počitnice. V zmanjšanem obsegu pa bodo delovali vrtci. Odločitev o tem, kateri vrtci in v kakšni obliki bodo odprti, je ministrstvo prepustilo županom. Pogovarjali smo se s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj.
V naslednjem tednu, ko nas čaka delno zaprtje države, bodo imeli šolarji jesenske počitnice. V zmanjšanem obsegu pa bodo delovali vrtci. Odločitev o tem, kateri vrtci in v kakšni obliki bodo odprti, je ministrstvo prepustilo županom. Pogovarjali smo se s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj.
Neveljaven email naslov