Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
V Kostanjevici na Krki so nedavno očistili Banovo jamo. Približno sto metrsko brezno v bližini kostanjeviške turistične jame je bilo eno večji črnih odlagališč na Dolenjskem. Prebivalci so vanjo desetletja metali odpadke, tudi okolju zelo nevarne. To bi lahko povzročilo katastrofo, saj brezno leži zelo blizu turistične kostanjeviške jame, kjer je zajetje pitne vode. Več v prispevku Suzane Vahtarič.
V štali najmanj 200 let stare domačije pr Petrov na Brodu v Logatcu so to poletje zamenjali stare kamnite stebre, ki podpirajo obokan oziroma velban strop. Nove so ročno izklesali študentje 2. letnika Viške strokovne šole iz Sežane, zamenjava pa je bila vse prej kot lahka. Domačijo Pr Petrov v Logatcu so Korenčevi pra-stari starši kupili pred 102. letoma, nazadnje pa je v njej do pred treh let živela babica lastnika Andreja Korenča. Hiša je sicer prazna, vendar ne sameva, saj ji skušata dati primerno vsebino, pravi lastnica Anja Sedej. Kaj je menjava stebrov pomenila študentom? Več v prispevku Sabrine Mulec.
Direktorica sektorja za nakazovanje pokojnin z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjetka Medved Mrvar o novostih
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Tudi nesreče in tragični dogodki so zaznamovali pretekle počitniške dneve ob jadranski obali. V črnogorskem Ulcinju sta v nesreči s t.i. gumijasto banano umrla dva slovenska državljana, ob slovenski obali sta se poškodovala dva kopalca pri skoku v vodo. Ob slovenski obali je sicer za varnost kopalcev precej dobro poskrbljeno na urejenih kopališčih, predlani se je Uprava RS za pomorstvo odločila, da bo tudi na območjih divjih plaž posebej označila območja, kjer sta plovba in sidranje prepovedana. V preteklih letih je bilo namreč preveč primerov, da so čolni zašli preblizu obale, ali so kopalci zaplavali predaleč stran od kopnega. Kopalci se lahko kopajo največ 150 metrov od obale, jadralci in morjeplovci morajo upoštevati varnostni pas ob obali, za kršitve so določene visoke globe. O nadzoru in zagotavljanju varnosti ob slovenski obali v času poletne sezone se je Bojan Leskovec pogovarjal z Aljošo Besednjakom, vodjo oddelka za pristaniško varnost pri Upravi RS za pomorstvo.
Ob 90 letnici Radia Slovenija in 60 letnici Televizije Slovenija odpiramo vrata oddajnikov RTV Slovenija na Nanosu, Kumu in Pohorju. V nedeljo bodo odprta vrata od 8:00 do 14:00 na Nanosu, 2. septembra na Kumu in 30. septembra na Pohorju. Vodjo službe oddajnikov in zvez Miran Dolene, ki se je za to priložnost oglasil v studiu Prvega, je razkril, da pripravljajo nagradno igro. Vsak obiskovalec bo prejel poseben kartonček, na katerem bo lahko zbiral žige z oddajnikov. Med najbolj zavzetimi planinci, ki bodo zbrali vse tri žige, bodo ob zaključku izžrebali nagrajence. Kakšna je nagrada lahko slišite v posnetku pogovora.
To poletje veliko gledamo v nebo v strahu pred neurji, strelami in točo. Nocoj pa imamo boljši razlog za opazovanje. Ne, ni še čas za tradicionalno štetje utrinkov. . Čeprav se na nočnem nebu že pojavljajo Perzeidi, ga bo meteorni roj najbogateje okrasil čez dva tedna. Zvezda večera bo danes naš naravni satelit, ki se bo skril v zemljino senco. Če nočnega neba ne bodo zakrivali oblaki, bomo lahko videli popoln lunin mrk, ki bo trajal od pol desetih do 13 minut čez enajsto zvečer. To bo najdaljši lunin mrk v tem stoletju. Seveda boste lahko krvavo luno opazovali od koderkoli, še prav posebno pa jo bo verjetno lepo opazovati s kakšnega observatorija. Javno opazovanje prvega popolnega Luninega mrka vidnega pri nas po letu 2015 bo na observatoriju Voglarji, več o tem in kaj vse še bomo poleg lune lahko opazovali na nočnem nebu, smo se pogovarjali s predsednikom astronomskega društva Nova Gorica Primožem Kukom.
Dan po vrnitvi domov smo se na Prvem pogovarjali z Janom Konečnikom, avtorjem popotniškega dnevnika Kje je Jan?
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Nekateri sindikati v Italiji, Španiji, Belgiji in na Portugalskem so za danes (ponekod pa tudi za jutri) napovedali stavko zaradi slabih delovnih razmer kabinskega osebja. Ryanair je o odpovedi letov sicer že pred dnevi obveščal svoje potnike. Razmere na italijanskih letališčih spremlja naš dopisnik Janko Petrovec. Preverili smo tudi, kakšne so v primeru odpovedanih letov pravice potrošnikov.
Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili, razlaga Nina Sankovič z ljubljanske Snage.
Na ameriški spletni strani 38 North, ki spremlja dogajanje v Severni Koreji, so kot dokaz, da je Severna Koreja začela delno razgradnjo jedrskih zmogljivosti objavili satelitske posnetke iz minulih dni. Na fotografijah je mogoče opaziti razgradnjo dela raketnega izstrelišča Sohae na severozahodni obali, kar naj bi bil prvi korak k uresničitvi zavez v junijskega vrha v Singapurju. A ne glede na vse diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba Drago Dakič Prelc opozarja, da je dogajanje zgolj dimna zavesa na odru svetovne geopolitične drame.
Mladi planinci letošnje poletje preživljajo na planinskih taborih v Podpeci na Koroškem, kjer osvajajo bližnje vrhove, se učijo planinske kulture v gorah, predvsem pa se družijo v naravi. V Podpeci se bo letos zvrstilo na desetine mladih planincev iz društev Savinjskega meddruštvenega odbora, naša koroška novinarka Metka Pirc pa je obiskala skupino iz Planinskega društva Celje Matica, ki tam biva prav zdaj. Zanimanje za planinske tabore je izjemno, vsa razpoložljiva mesta so zapolnili že spomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Neveljaven email naslov