Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prispevek o Medijskem ogledalu na medijskem festivalu Naprej/Forward 2015. Pripravila Darja Pograjc.
Medijski festival Naprej/Forward je osvetlil številna vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo novinarji, ki se zavedajo odgovornosti, ki jo nalaga delo v medijih. Že četrto leto zapored festival prinaša dobre primere iz svetovne medijske prakse in najnovejša znanja, ki jih medijski ustvarjalci potrebujejo, da bi javnostim ponudili kakovostne, dostopne in verodostojne vsebine. Pogled naprej so organizatorji festivala uravnotežili s kritičnim pogledom v preteklost. Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana so povabili strokovnjake z različnih področij, ki pogosto odgovarjajo na vprašanja novinarjev, in sedmi sili tako nastavili ogledalo.
V stroki javnega zdravja je širjenje informacij in izobraževanje ljudi prek medijev nujno. Predstojnica Inštituta za medicino dela na UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak o dolžnostih stroke javnega zdravja do javnosti: “Naša dolžnost je, da svoje probleme razložimo na človeku razumljiv jezik in tudi na novinarju razumljiv jezik, da lahko raziskuje. Dolžnost novinarja pa je, da to poskuša objektivno prenesti, kar je velikokrat izjemno težko. Naša stroka je odvisna namreč od industrije – od tega od kje denar prihaja. In vedno je objektivnost ena najhujših strani, ker je preprosto vplivana z denarjem.” Sogovornica je izpostavila tudi problem prekarnosti.
Jaz mislim, da je skrajni čas, da novinarji začnejo razmišljati tudi o tem, da kmalu ne bodo več stari 30 in 35 let, ampak da morajo razmišljati tudi o svojih srednjih letih. Tako profesionalno kot seveda tudi iz smisla plati varovanja svojega zdravja.
Problem, ki ga je v slovenskih medijih problematiziral glasbenik in kolumnist Miha Blažič – N’toko, je podoben: premalo ljudi v medijih je zaposlenih v normalnih pogojih. Zaradi tega in zaradi nižanja standardov novinarskega dela so aktualne vsebine obdelane hitro in površno.
Mislim, da so se mediji tukaj ujeli v en cikel nižanja svoje kvalitete na račun tega, da se špara, zaradi tega, ker je pač kriza, zaradi tega, ker je gledalcev manj. Posledično pač je seveda kvaliteta še slabša in gledalcev še manj. Mislim, da je to ena logika, ki bi jo počasi morali obrniti na glavo.
In hkrati pozabiti na ideal uravnoteženosti, saj “v resnici ne obstaja. Si ga ljudje predstavljajo tako, da imaš ekstremnega zagovornika ene strani, ekstremnega sogovornika druge strani in vmes novinarja, ki reče: resnica je pa nekje vmes.”
Medijsko ogledalo so novinarski stroki na festivalu na uro in pol dolgem dogodku nastavili še Andrej Gnezda iz Umanotere, ambasadorka medkulturnega dialoga Faila Pašić Bišić ter doktor filozofije, stripar in ilustrator Izar Lunaček, ki je poudaril, da je preveč hitrih in vročih tem, premalo pa usmerjenih medijev. Kot stripar je izpostavil predvsem pomanjkljivosti tiska: “Če se ljudem ne da več toliko brati časopisov, ker so navajeni bolj vizualnih medijev, bi jih lahko ravno strip naredil majčkeno bolj zanimive. Povsod so pa dejansko odrezali striperje iz ekip v krogu teh zunanjih sodelavcev, ki se jih je najprej znebilo.” Kako torej bolj vizualno in komunikativno predstaviti novinarske teme?
Ena zadeva, ki je danes recimo v Italiji pa v nekih tujih medijih zelo “in” je, da se pravzaprav dela novinarske kritične reportaže, zlasti iz terena, ki so potem predstavljene skozi strip. V bistvu lahko da ravno to, da neko morda suhoparno temo blazno bolj približaš bralcu in mu res hitreje zlezeš pod kožo.
… kar je tudi glavni namen medijske gonje predvsem tistih medijev, ki željo po večji branosti, gledanosti, poslušanosti in klikanosti ne znajo uresničevati drugače kot s hitrimi in t.i. vročimi novicami.
3. maj je svetovni dan svobode tiska, namenjen opozarjanju na vlogo novinarske sile v demokratičnih družbah. Unescova resolucija iz leta 1991 poudarja, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina demokratične družbe. Kakšno je stanje na področju medijev 3. maja leta 2021, smo vprašali Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije, v katerem danes začenjajo tudi akcijo #zaobSTAnek za pomoč Slovenski tiskovni agenciji.
Več kot tisoč rudarjev koplje premog v zadnjem slovenskem še delujočem premogovniku v Velenju. Skupaj s podpornimi službami je število zaposlenih še dvakrat večje. Garaško je njihovo delo skoraj 500 metrov pod zemljo, a to je hkrati tudi kolektiv, pri katerem še živijo tovarištvo, iskrena solidarnost, pozitiven odnos do dela.
Ob prazniku dela se bomo ozrli čez mejo in orisali položaj slovenskih delavcev v tujini, za katere se je v preteklosti uveljavila oznaka »gastarbajterji«. Od polpretekle zgodovine do današnjih dni se bomo sprehodili z Aljažem Mejalom.
Odbor Planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami Planinske zveze Slovenije stremi k omogočanju pohodništva za vse, predvsem pa želi v hribe pripeljati invalide in osebe s posebnimi potrebami. Omogočiti jim želijo obiskovanje planinskih pohodov in predstaviti njim dostopne točke v hribih ali gorah. S temi inkluzijskimi pohodi odpirajo vrata do razumevanja drugačnosti in različnosti ter sporočajo, da so omejitve, ki jih imamo, le v naši glavi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanska, brazilska, južnoafriška, nigerijska, zdaj še indijska. Vedno nove različice koronavirusa upočasnjujejo boj z epidemijo in zmanjšujejo učinkovitost cepljenja proti covidu. Zato je Evropska komisija sprostila 123 milijonov evrov sredstev za nujne raziskave mutacij novega koronavirusa. Podrobneje: Sebastian Pleško (Covid-19 sledilnik), dr. Tadej Battelino (Pediatrična klinika Ljubljana) in govorec Evropske komisije za zdravje Stefan De Keersmaecker. Prispevek Iztoka Konca. Foto: NLZOH (B.1.258.17 je prvotni novi koronavirus, B.1.1.7 je v Sloveniji že prevladujoča britanska različica)
Epidemične razmere so močno zaznamovale tudi gospodarjenje turističnih kmetij, ki so jih slovenski gostje lani na novo odkrivali – tudi zaradi možnosti unovčenja turističnih bonov. Del leta so bile sicer zaprte, v času, ko so lahko sprejemale goste, pa so beležile nadpovprečno povpraševanje in večinoma polno zasedenost. Zdaj, pred novo sezono, opozarjajo na negotove razmere, ob tem pa imajo občutek, da je država nanje pozabila. Tudi o tem v prispevku Nataše Kuhar.
Minilo je 80 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh, prav toliko časa mineva tudi od ustanovitve sprva protiimperialistične in nato osvobodilne fronte, ki smo ji prazničen 27. april namenjali v času obstoja nekdanje skupne države. Pred 30 leti je slovenska skupščina praznik preimenovala v dan upora in ga simbolično posvetila slovenskemu uporništvu skozi stoletja. V praznični oddaji se zaradi okrogle obletnice vendarle osredotočamo na čas prvih dni nacistične in fašistične okupacije in razkosanja tedanje Dravske banovine. Zanima nas, kaj o času menijo zgodovinarji in literati, kako ga pomnijo še zares redke žive priče, pa tudi da je bil lahko vzgib za porajanje uporniškega duha v posameznikih povsem brez ideološke podlage – samo posledica jeze in besa nad klavrno narodovo usodo v dneh, ko se – kot je zapisal pesnik Oton Župančič … »okoli nas najtrši mrak je storil« … Avtor oddaje je Stane Kocutar.
Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.
Živa Vidmar, upokojena knjižna urednica ter hči operne pevke Nade Vidmar in Josipa Vidmarja, slovenskega kulturnika in soustanovitelja Osvobodilne fronte, nas je sprejela v Dukićevi vili, kjer je njen oče z družino živel od leta 1946. "Stene hiše nosijo veliko," je povedala in obenem obujala tudi spomine na nekaj sto metrov oddaljeno Vidmarjevo hišo, kjer pa je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta.
Danes so na Jelovici iz prilagoditvene obore na prostost spustili prva dva gorenjske risa. Zois in Aida sta prva risa, ki so ju v okviru projekta LIFE Lynx zdaj pripeljali tudi na Gorenjsko, kjer je ris izumrl že na začetku 20. stoletja. S tem projektom, v katerem sodeluje pet držav, pa želijo ustvarili tudi t. i. povezovalno populacijo s sosednjimi populacijami risov v Alpah. V svobodo je Zoisa in Aido pospremila tudi Romana Erjavec.
Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.
Prvič obeležujemo dan rabljenih oblačil, s katerim naj bi spodbudili k ponovni uporabi oblačil, zato da jih ne bi zavrgli. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo v letu 2019 pri nas zavrženih 25.000 ton oblačil oziroma 12 kilogramov na prebivalca. To pa je nad evropskim povprečjem.
Postkoronsko okrevanje gospodarstev mora omogočiti zeleno transformacijo Evrope in tako zagotoviti realni temelj trajnostnemu bivanju človeka na našem edinem planetu. Tako pravi aktualna evropska vizija. Do konca meseca morajo države članice v Bruselj poslati svoje Načrte za okrevanje in odpornost. Kako zelena je aktualna slovenska vizija okrevanja se je Nina Slaček pogovarja z Andrejem Gnezdo iz Umanotere.
Učinke spreminjajočega se podnebja danes občutimo na vseh koncih planeta. Ekstremi dogodki so vse prepogosti, pa smo globalno temperaturo dvignili šele za stopinjo. Vrnitev Združenih držav Ameriko k resni podnebni akciji, je zato več kot dobrodošla, saj bo uspeh v veliki meri odvisen od tega, kako bodo ključne velesile zastavile postpandemične ukrepe za zeleno preobrazbo. A kaj pa doma? Prispevek Nine Slaček.
Danes je dan Zemlje in letos poteka pod motom obnovimo našo zemljo. Če se samo ozremo okoli sebe, je vsakemu povsem jasno, da so človekovi posegi, preurejanje prostora, krčenje gozdov, mokrišč, izkoriščanje rek, pa preseljevanje rastlin, živali, gliv in bakterij z enega konca planeta na drugega že res temeljito spremenili Zemljo.
Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.
Kuba se po 62-tih letih poslavlja od dinastije Castro. Nekdanji predsednik Kube Raul Castro je napovedal, da se umika iz politike in z mesta generalnega sekretarja Komunistične partije Kube. Napovedal je, da vodenje stranke prepušča mladi generaciji, ki je "polna strasti in antiimperialističnega duha". O spremembah na Kubi več v pogovoru s Tonetom Hočevarjem.
Morda se spomnita zgodbe o britanskem spitfireju, ki so ga Nemci sestrelili nad Ljubljano l. 1944. O tem, da so odkopali njegov skoraj nedotaknjeni motor, ki je zdaj v muzeju v Pivki in o samem letalu je arheolog prof. dr. Andrej Gaspari s sodelavci napisal knjigo, ki bo izšla v torek.
Neveljaven email naslov