Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Serijo oddaj o e-upravi smo ob prenovi portala začeli z orisom razvoja slovenske e-uprave, nadaljevali s predstavitvijo prenovljene različice, uporabniki so že našteli tudi nekaj predlogov za še boljši in prijaznejši državni portal. Tokrat pa smo slovenske rešitve primerjali z drugimi evropskimi e-upravami.
“Iz tujine se kaže uspešen vzorec, da se država obnaša kot ena točka.” – Mitja Mavsar, strokovnjak za uporabniško izkušnjo
Pomembno je, da se državljanu država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Eno vstopno mesto torej za najširšo paleto opravkov z državo: od plačevanja davkov, elektronske oddaje vlog do e-volitev: “Uporabnik je običajno državljan s povprečno izobrazbo, ki težko loči, kdaj mora na upravno enoto, kdaj na občino ali na ministrstvo. Naloga e-uprave je, da to zadrego odpravi.”
Slovenijo so na področju e-uprave v prejšnjih letih prehitele številne države. Dr. Mirko Vintar z ljubljanske Fakultete za upravo kot zgled predstavi Malto, predvsem pa Estonijo: “Jasno so si postavili cilj, da bodo vodilni na področju razvoja informacijske družbe in e-uprave, in uspelo jim je, saj so se začrtane poti držale tudi vse njihove vlade.”
Kot primer dobre prakse na področju e-uprave je pogosto omenjena tudi Velika Britanija: “Registracijo vozila lahko urediš kar po elektronski pošti, ukinili pa so tudi nalepke, ki smo jih imeli na vozilu,” pove naša londonska sodelavka Nina Kojima.
Pri oblikovanju portala so na Otoku v ospredje postavili izkušnjo in potrebe uporabnika, razumljivost, preprostost. Vizualno je njihova uprava zelo podobna naši, procesa, ki vodita do rešitev, pa sta zelo različna.
“E-uprava je še vedno le lepotni popravek. Storitve bo treba zgraditi tako, da bo središče internet in ne postopek. Ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev.” – Mitja Mavsar
Na prenovljeni e-upravi se je v prvih dveh dneh registriralo tisoč uporabnikov. Med dozdajšnjimi odzivi je zaslediti zadovoljstvo nad videzom, urejenostjo portala, seveda pa tudi predloge za izboljšanje.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prenovljeno slovensko e-upravo s pomočjo sogovornikov umeščamo v evropski prostor.
Serijo oddaj o e-upravi smo ob prenovi portala začeli z orisom razvoja slovenske e-uprave, nadaljevali s predstavitvijo prenovljene različice, uporabniki so že našteli tudi nekaj predlogov za še boljši in prijaznejši državni portal. Tokrat pa smo slovenske rešitve primerjali z drugimi evropskimi e-upravami.
“Iz tujine se kaže uspešen vzorec, da se država obnaša kot ena točka.” – Mitja Mavsar, strokovnjak za uporabniško izkušnjo
Pomembno je, da se državljanu država, kadar ima opraviti z njenim aparatom, ne zdi nekaj kompleksnega in nerazumljivega. Eno vstopno mesto torej za najširšo paleto opravkov z državo: od plačevanja davkov, elektronske oddaje vlog do e-volitev: “Uporabnik je običajno državljan s povprečno izobrazbo, ki težko loči, kdaj mora na upravno enoto, kdaj na občino ali na ministrstvo. Naloga e-uprave je, da to zadrego odpravi.”
Slovenijo so na področju e-uprave v prejšnjih letih prehitele številne države. Dr. Mirko Vintar z ljubljanske Fakultete za upravo kot zgled predstavi Malto, predvsem pa Estonijo: “Jasno so si postavili cilj, da bodo vodilni na področju razvoja informacijske družbe in e-uprave, in uspelo jim je, saj so se začrtane poti držale tudi vse njihove vlade.”
Kot primer dobre prakse na področju e-uprave je pogosto omenjena tudi Velika Britanija: “Registracijo vozila lahko urediš kar po elektronski pošti, ukinili pa so tudi nalepke, ki smo jih imeli na vozilu,” pove naša londonska sodelavka Nina Kojima.
Pri oblikovanju portala so na Otoku v ospredje postavili izkušnjo in potrebe uporabnika, razumljivost, preprostost. Vizualno je njihova uprava zelo podobna naši, procesa, ki vodita do rešitev, pa sta zelo različna.
“E-uprava je še vedno le lepotni popravek. Storitve bo treba zgraditi tako, da bo središče internet in ne postopek. Ne gre za oblikovanje spletne strani, ampak za oblikovanje procesov, storitev.” – Mitja Mavsar
Na prenovljeni e-upravi se je v prvih dveh dneh registriralo tisoč uporabnikov. Med dozdajšnjimi odzivi je zaslediti zadovoljstvo nad videzom, urejenostjo portala, seveda pa tudi predloge za izboljšanje.
Po prvem šoku se države v Evropski uniji sprašujejo, kaj teroristični napadi pomenijo za varnost celine in posameznih držav. Tanja Starič se je pogovarjala s strokovnjakom za nacionalno varnost doktorjem Iztokom Prezljem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V pogovoru s Tanjo Starič dr. Aleš Bučar Ručman ramišlja o posledicah, ki jih lahko imajo napačne razlage dogodkov v Parizu.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Neveljaven email naslov