Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
V spomin na več kot 200 letno tradicijo rudarjenja v Zasavju stoji na Ostrem vrhu nad Trbovljami osemmetrska železna skulptura Rudarja – Prometeja
Mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika republike Slovenije pri Svetem sedežu, posebej zaslužnega za mednarodno priznanje naše države. Falež se je rodil 3. decembra leta 1920 v Orehovi vasi pri Slivnici, v Italiji pa je živel od leta 1941. Tam je postal uspešen hotelir, prijatelj številnih italijanskih politikov in papeža Wojtyłe ter vplivna osebnost papeškega dvora. Z njegovimi bližnjimi se je ob obletnici srečal Janko Petrovec.
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.
Kmetje rotijo državo in deležnike v agroživilski verigi naj za prašičje in goveje meso dobijo vedno manj, potrošniki plačujemo vedno več.
Jutri in v četrtek bo po napovedih vremenoslovcev v večjem delu države snežilo in kljub temu da naj bi sneženje do konca tedna že ponehalo, lahko na cestah v teh dneh pričakujemo nekaj več preglavic. Na Darsu zatrjujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, zapolnili so skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imajo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.
Kip Boj z Orjuno kiparja Stojana Batiča, ki stoji pred Zasavskim muzejem v Trbovljah in spominja na spopad delavstva z takratnimi jugoslovanskimi nacionalisti, je po temeljitem restavratorskem posegu, po slabe pol stoletja od njegove postavitve, dobil nov sijaj.
S stanovskimi nagradami Društvo novinarjev Slovenije vsako leto nagradi projekte in kolege, ki so v zadnjem letu izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Društvo podeli tudi nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.
Na podlagi iniciative državnega vrha že nekaj časa potekajo priprave in predstavitve osnutkov pokrajinske zakonodaje, vse okoli ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Država je torej v procesu teritorialne členitve države na pokrajine in ureditve njihovega pravnega statusa. Ustava Republike Slovenije v 143. členu že dolgo določa ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Z namenom doseganja čim širšega družbenega konsenza pri oblikovanju pokrajin se v tem času zbirajo mnenja, predlogi, pripombe in pobude. Društvo Heraldica Slovenica je med pripravami temeljne pokrajinske ureditve izdelalo izhodišča za njihove simbole. Predsednik društva Aleksander Hribovšek poudarja, da predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja. Krasila je nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi številne slovenske kraje. Več Marko Rozman.
Vseevropski projekt Noč raziskovalcev si prizadeva na različne načine delo raziskovalcev in raziskovalk približati kar najširšemu krogu zainteresiranih radovednežev. V Sloveniji letos dogodki pod dvema krovnima projektoma. Pod imenom Noč ima svojo moč so združili moči Hiša eksperimentov, Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Tehniški muzej Bistra ter še številni drugi. Zajetno ponudbo pa so pripravili tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer program pod naslovom Humanistika, to si ti koordinira Filozofska fakulteta. Na nekatere dogodke se je potrebno tudi prijaviti, ker je število mest omejeno, drugim se preprosto priključite. Pobrskajte malo in ne bo vam žal. V našem prispevku pa smo šest raziskovalcev in raziskovalk povabili, da nam predstavijo svoje delo, povejo, kaj jih navdušuje in kako je videti svet skozi raziskovalna očala.
Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod,že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja metereološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe , pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.
V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Že 55 let lahko legendarnemu avizu skladatelja Urbana Kodra in radijski pravljici prisluhnemo prav vsak večer ob 19.45 na našem Prvem programu. Za prijaznejši vstop v zadnji mesec leta je izšla najnovejša izdaja pravljic v obliki zvočne knjige, in to tako v digitalni verziji kot na zgoščenki s priloženo pobarvanko: Lahko noč, otroci! S pravljico v svet sanj.
Diego Armando Maradona se je rodil v revnem predmestju Buenos Airesa oktobra 1960. Deset dni pred dopolnjenim šestnajstim letom je že zaigral v prvi argentinski ligi. Njegov prvi prestop, leta 1981, iz kluba Argentina Juniors v Boca Juniors je bil vreden milijon funtov. Leto dni pozneje je za petkratno vrednost prestopil k Barceloni, vendar se tam ni znašel. Začel se je spogledovati s kokainom. Dve leti pozneje je prestopil k Napoliju, italijanskemu klubu brez pravega ugleda na evropski ali italijanski sceni, in klub prerodil. V sedmih letih je vse postavil na glavo, prekinil je desetletja dolgo premoč klubov z italijanskega severa, Napoli je prvič in, za zdaj, zadnjič osvajal naslove. Vmes je na svetovnem prvenstvu 1986 z državno reprezentanco osvojil krono svetovnega. Po letu 1991 je njegova zvezda potemnela: kokainska zasvojenost, suspenzi, posledično upadanje forme. Po dokončni upokojitvi leta 1997 je nadaljeval z zlorabo prepovedanih substanc, soočil se je s prekomerno telesno težo, se zapletal v javne in odmevne spore s predsedniki argentinske nogometne zveze, mnoge je razburjal s prijateljevanjem s Fidelom Castrom. In vendar je Maradona ostal Maradona, genij par excellence, nogometaš, ki mu je svetovna javnost na internetnem glasovanju podelila naslov najboljšega nogometaša 20. stoletja. Prejel je neverjetnih 53 odstotkov vseh glasov, pa so glasovali tudi Brazilci, Angleži, navijači Milana in drugi, ki nimajo posebnega razloga, da bi Maradono imeli radi. S čim jih je torej prepričal? - Odgovor se skriva v prispevku, ki ga je ob svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, ko je Maradona vodil aregentinsko reprezentanco kot selektor, pripravil Goran Dekleva. foto: Maradona na ramenih navijačev kluba Boca uniors ob osvojitvi naslova argentinskega državnega prvaka l. 1981 (Wikipedia, javna last)
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.
Dom za številne ni varno zavetje; nasilja pa je v času, ko se moramo zaradi epidemije zadrževati za domačimi zidovi, še več. Sogovornica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opisuje dolgoletne zlorabe v domačem okolju. Več let jo je nekdanji partner žalil, poniževal, ji grozil; prepričal jo je, da je ničvredna, da ne more živeti brez njega. Nasilen je bil tudi do otrok, lasal jih je, jih udarjal po glavi, poniževal, jim grozil. Nato se je kljub velikemu strahu odločila oditi. Zbežali so dobesedno brez vsega, le z oblačili, ki so jih imeli na sebi. Bilo je zelo težko, njo in otroke je prežemal strah, niso imeli kam iti, nekaj časa so se selili naokoli. A naposled so našli svoj mir, otroci napredujejo, več se smejijo, pogovarjajo. Vredno je bilo truda, pravi. Vsem žrtvam nasilja pa sporoča, naj se soočijo s strahom, naj ne obupajo ter naj gledajo le naprej in se ne ozirajo nazaj. Poudarja tudi, da ji je bilo v veliko pomoč Društvo za nenasilno komunikacijo, ki ji je svetovalo, jo usmerjalo in ji pomagalo pri prvih korakih.
Neveljaven email naslov