Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj v mesto pritegne ljudi? Gotovo je to prostor, namenjen njim, ne pločevini, kot se vedno znova izkaže v mestih, kjer si upajo. In dobre vsebine, možnosti druženja. Kadar sta pola harmonična, je zadovoljstvo neizbežno. Kako živahno je slovenjgraško mestno jedro, je preverila Karin Potočnik.
Delavska svetovalnica odkriva vedno nove primere izsiljevanj tujih delavcev s strani slovenskih delodajalcev. Začelo se je z majhnimi podjetji, zdaj je opaziti, da se v luči pomanjkanja delavcev ustavno spornih praks poslužujejo tudi večja podjetja. Kot je Simeoni Rogelj pojasnil Goran Lukić, je eden od namenov tovrstnih spornih pogodb, da delodajalci delavce za določeno obdobje vežejo nase in jim z različnimi pogodbenimi kaznimi onemogočijo odhod.
Danes je svetovni dan redkih bolezni, ki se ga vse od leta 2008 obeležuje vsako leto zadnji dan meseca februarja. V Skladu Viljem Julijan, ki sta ga za pomoč otrokom z redkimi boleznimi ustanovila starša dveletnega fantka z zelo redko neozdravljivo smrtonosno boleznijo, v mesecu februarju izvajajo dejavnosti s katerimi želijo osveščati o redkih boleznih in v namen podpore malim bolnikom ter njihovim družinam. Kot je poudaril doktor Nejc Jelen, je pri naslavljanju problematike redkih bolezni bistvenega pomena osveščanje širše javnosti o redkih boleznih.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljubitelja letalstva Borut Podgoršek in Marko Malec sta soavtorja knjige Zaljubljeni v letenje. To je prva knjiga, kjer so zbrane in opisane zgodbe slovenskih letalcev v zadnjih osemdesetih letih. Zgodbe pilotov, stevardes in letalskega mehanika, odkrivajo del bogate zgodovine letalstva na Slovenskem. Soavtorja , tudi sama navdušenca in tesno povezana z letalstvom, sta zgodbe povezala v knjigo, za katero sta tri leta zbirala gradivo. Prispevek Aljane Jocif.
Srečati se z avtorjem ali avtorico vrhunskega romana v živo sicer ni nujno za razumevanje samega besedila, lahko pa tak stik pomembno dopolni oziroma poglobi našo umetnostno izkušnjo. Prav zato velja festival literatur sveta Fabula, ki ob koncu zime že tradicionalno pripelje v Ljubljano največja imena sodobnega leposlovja z vseh koncev našega planeta, za sila dragocen dogodek na slovenskem kulturnem koledarju. Pisatelji in pisateljice namreč predavajo o svojem ustvarjanju, sodelujejo na problemskih okroglih mizah in odgovarjajo na vprašanja zvedavega občinstva ter tako širše odpirajo vrata v svoj bogati svet. Kaj natanko prinaša letošnja Fabula, ki bo potekala med 27. februarjem in 9. marcem, pa je v pogovoru z njeno umetniško direktorico, dr. Manco G. Renko, dan pred začetkom festivalskega dogajanja preverja Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Nastal je, ker so delavci in iskalci zlata na ameriškem Divjem zahodu potrebovali bolj vzdržljive hlače. V 50-ih letih prejšnjega stoletja so ga Elvis Presley, James Dean in Marlon Brando spremenili v simbol uporništva, zaradi česar so ga v nekaterih šolah, gledališčih in restavracijah celo prepovedali. Danes pa ga nosimo praktično povsod. Tema današnjega Torkovega kviza: jeans.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z generalnim sekretarjem Curling zveze Slovenije Gregorjem Riglerjem.
Najnovejša raziskava o energetski revščini v Evropski uniji, ki jo je izvedla skupina neodvisnih strokovnjakov, je pokazala, da se 17 držav unije sooča z visokimi stopnjami energetske revščine. Gospodinjstva, ki so uvrščena najnižje, pa so prizadeta zaradi zimske in poletne revščine. Kam se je po najnovejši raziskavi uvrstila Slovenija, kaj lahko pričakujemo v prihodnje glede na razvoj podnebnih sprememb in kakšni naj bi bili ukrepi za zmanjšanje energetske revščine? O tem se je Jana Bajželj pogovarjala z dr. Tomislavom Tkalcem iz Focusa, društva za sonaravni razvoj, ki je najprej pojasnil, kaj je energetska revščina.
V Vatikanu se je danes začel prvi cerkveni vrh proti spolnim zlorabam otrok. Na prvem tovrstnem srečanju, ki bo trajalo do nedelje, se je zbralo okoli 190 udeležencev, med njimi predsedniki škofovskih konferenc z vsega sveta. Iz Slovenije se konference udeležuje ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Pričakovati je, da bodo visoki predstavniki Cerkve na srečanju oblikovali protokol o nadaljnjih korakih, ki naj bi škofe usmeril k ustreznemu delovanju. Frančišek sicer ostaja realist in poudarja, da na konferenci ne bodo izkoreninili zlorabe otrok. Molk in prikrivanje spolnih zlorab nad mladoletnimi sta v Rimskokatoliški cerkvi desetletja veljala za železni zakon. Tudi v Sloveniji smo imeli primere duhovnikov, ki so bili preprosto premeščeni v drugo faro – ali pa v misijon na drugi konec sveta – za svoje zločine pa niso bili kaznovani, vsaj znotraj cerkve ne. To obdobje se je s papežem Frančiškom nesporno končalo. Čeprav smo poročali tudi o njegovih domnevnih napakah, je nekaj zadnjih primerov dokazalo, da misli resno.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov se vse od leta 1990, 21.februar obeležuje kot svetovni dan turističnih vodnikov. Na ta dan turistični vodniki organizirajo vodenja po različnih lokacijah. Namen je predstaviti dejavnost in poklic turističnega vodnika tako širši, strokovni, kakor tudi ožji javnosti. O tem s turistično vodnico Dominiko Koritnik Trepel iz Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki na Prvem se je oglasila Romana Erjavec in predstavila štiriletni projekt, s katerim želijo pripomoči k zaščiti rastlinskih in živalskih vrst v našem edinem narodnem park
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo nocoj otvoritev tradicionalne pregledne bienalne razstave, ki nosi naslov Arhitektura inventura in jo že devetič organizirajo člani Društva arhitektov Ljubljane. Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi. Več v prispevku Martine Černe.
Vasica Jamnik na vzhodnem pobočju Jelovice je s cerkvijo Svetega Primoža in Felicijana najbolj priljubljeno izhodišče za fotografe. Ti iz vsega sveta prihajajo zato, da bi ujeli poglede na čudovita ozadja Kamniško Savinjskih Alp, Karavank in znamenito cerkvijo v ospredju. Še posebej živahno je na Jamniku ob polni luni, ki je poseben izziv za izkušene mojstre fotografije in občudovalce lepega. Tako je bilo včeraj in tako je bilo tudi danes zgodaj zjutraj. S fotografi je bila tudi Aljana Jocif.
Več kot desetletje je moralo miniti, da so otroci in mladostniki v hudih duševnih stiskah končno dočakali posebej varovani oddelek za psihiatrijo, saj so bili doslej hospitalizirani skupaj z odraslimi bolniki. Danes so namreč odprli varovani oddelek za intenzivno psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki, ki je prvi in edini v državi. Naenkrat bo lahko sprejel 10 otrok, letno okoli 120. Prostori in večino strokovnega osebja je bilo nared že več kot leto in pol, problem je bilo zaposlovanje pedopsihiatrov, ki se na razpise niso prijavljali.
Konec meseca, torej na dan izplačila pokojnin 28. februarja, bodo prejemki upokojencev nekoliko višji. Kot je znano se bodo pokojnine uskladile in zvišale za 2,7 odstotka. Poleg tega se bodo po več letih uskladile tudi invalidnine za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo. To je danes soglasno potrdil tudi svet pokojninskega zavoda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov