Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?
Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen
Doktor bioloških znanosti Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenija skrbi za Kustodiat za nevretenčarje in vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Njegovo področje raziskovanja so tudi škržati, ki so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.
Vnovičen vzpon epidemijskih kazalcev – suša in vročina, ki sta pred novim vrhuncem – za povrh pa še morebitna vladna kriza. To so tri teme, ki zaznamujejo negotove dni sredi julija v Italiji. O njih z našim dopisnikom v Rimu Jankom Petrovcem.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po najnovejših podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
V zaledju hrvaškega mesta Šibenik že od srede divja velik požar, ki je imel do včeraj zvečer katastrofalne razsežnosti. Po zadnjih podatkih je zgorelo okrog 20 hiš v naseljih Zaton in Raslina, ogenj je zajel streho gasilskega doma in cerkve, na širšem območju je prekinjena oskrba z električno energijo. Na tem območju je tudi sodelavka Prvega Ivana Stipić Lah, ki jo je poklical kolega Jure K. Čokl.
Pisateljica in socialna pedagoginja Deni Kragelj piše pravljice za tiste otroke, ki so doživeli stvari, o katerih bi morali slišati le v žalostnih pravljicah. Njene pravljice so zasnovane tako, da jih lahko berejo in pri delu z otroki uporabljajo tudi odrasli. S svojimi zgodbami se na prisrčen, a strokoven način približa otrokom tako, da lahko skozi prigode njenih junakov spregovorijo o stvareh, o katerih bi sicer govorili le težko.
Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih in kuriti kresove, izven pozidanih površin pa uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Namestnik poveljnika in vodja preventive Zavoda za gasilsko in reševalno službo Sežana Boris Budal opozarja, da je stanje predvsem v Kraški in Primorski regiji, kjer je velika požarna ogroženost razglašena tako kritično, da bi lahko že majhen požar hitro prerasel v požar velikih razsežnosti, ki bi ga bilo zaradi vremena težko obvladati. Vendar, dodaja, so slovenski gasilci pripravljeni in opremeljeni tudi za primer nesreče tako velikega obsega. Hkrati poziva vse prebivalke in prebivalce k zelo previdni uporabi vseh predmetov, ki bi lahko povzročili požar.
Zadnji dve: Reševanje vrste na robu izumrtja
V Sloveniji je več kot 200 planin, na katerih se pase živina. Planinska paša je pomembna za obstoj kmetij v dolini in za ohranjanje pašnikov. V agrarnih skupnostih Zgornje Savske doline pa se lastniki pašnikov zaradi nekaterih gorskih kolesarjev, ki ne spoštujejo tabel in omejitev v naravnem okolju, med pašno sezono srečujejo z vznemirjanjem živali, zaradi vožnje navzdol pa tudi z uničevanjem pašnikov. V agrarnih skupnostih od Rateč do Hrušice zato opozarjajo, naj adrenalina željni kolesarji vozijo po označenih in urejenih poteh. Obiskovalci planin pa naj med pašno sezono upoštevajo nameščena opozorila.
Pogovor z dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom. V spominskem centru v Potočarih danes poteka spominska slovesnost ob 27. obletnici genocida v Srebrenici. Pripadniki sil bosanskih Srbov so v dneh po 11. juliju 1995, ko so pod poveljstvom Ratka Mladića zavzeli Srebrenico, ubili več kot 8300 Bošnjakov. Posmrtne ostanke okoli 1000 žrtev še iščejo, danes jih bodo pokopali 50. Srebrenica je bila takrat varovano območje Združenih narodov - a je bilo več sto slabo oboroženih nizozemskih modrih čelad nemočnih.
Bodi vedno prijazen z ljudmi - nikoli ne veš, kakšna je njihova življenjska zgodba. S to mislijo bomo pospremili v eter prispevek o znamenitem uličnem lutkarju iz Maribora, brez katerega bi vogal Jurčičeve in Gosposke ulice sameval. Tam je vsak dan s prijetno glasbo, svojim vozičkom in lutkami ter nasmehom, za kratko medčloveško srečanje na razpolago vsem, ki si v hitenju skozi vsakdan želijo vzeti čas. Gospod, ki ga mnogi poznajo le po videzu, ima ime, za njim pa je zgodba, ki jo je povedal Primožu Sobanu.
V ljubljanski Cukrarni je včeraj potekala predstavitev projekta sežigalnice v Ljubljani za energetsko obdelavo komunalnih odpadkov. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića sta se je med drugim udeležila tudi župan in deželni glavar mesta Dunaj Michael Ludwig ter drugi direktor podjetja Wien Energie Karl Gruber. Svoja stališča so pred tem predstavili tudi predstavniki civilne družbe in političnih strank, ki postavitvi sežigalnice nasprotujejo.
Pred nedavnim je Izšel zbornik ob 110-letnici organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji. Gorska reševalna služba namreč letos praznuje 110-letnico in 200. obletnico prvega reševanja s Triglava. Danes gorsko reševalno dejavnost opravlja 17 društev, povezanih v Gorsko reševalno zvezo Slovenije (GRSZ). Vsi reševalci so prostovoljci, ki vsako leto opravijo na tisoče ur prostovoljnega reševalnega dela. O svojem delu so ob letošnji 110. obletnici izdali zbornik z naslovom Privilegij je biti del te družine. V studiu Prvega sta bila sogovornika Helena Škrl, članica uredniškega odbora in gorska reševalka in Vladimir Habjan, gorski reševalec in urednik Planinskega vestnika.
Do zdaj je bilo unovčenih za slabih 8 milijonov evrov bonov, žal pa je šlo pri večini nakupov predvsem za luksuzno opremo, ki jo želijo sedaj mladi prek spletne prodaje pretopiti v denar.
Pogovarjali smo se z vodjo intervencije v Ljubljani, Boštjanom Žagarjem iz Gasilske brigade Ljubljana.
Podnebne spremembe so predvsem politično vprašanje. Njihovo blaženje zahteva spremembo sistema, ki ni enostavna, vendar je možna z večjim političnim angažiranjem okoljskih aktivistov. To med drugim poudarja profesor Erik Swyngedouw z univerze v Manchestru, ki je pred dnevi sodeloval na poletni podnebni šoli na Fakulteti za družbene vede. Z njim se je pogovarjala Špela Novak.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.
Kranjska Gora s prenovljenim hotelom Milka ob jezeru Jasna ponuja tudi prenovljeno restavracijo in nov koncept, za katera skrbi mlada ekipa pod vodstvom chefa Davida Žefrana. Restavracija se je odločila za visoko kulinariko, združuje pa alpsko in nordijsko ter klasično in moderno. Kdor bo poskusil tamkajšnje jedi, bo začutil tudi vpliv francoske kuhinje, japonskega minimalizma in pariškega neobistroja. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek, v katerem ji je David Žefran razkril tudi, kako se spreminja kuhinjska kultura in kako bolj kot trajnost poudarjajo odgovornost: do sebe, do gostov in do okolja.
V tem obdobju vsak išče osvežitve v različnih kotičkih Slovenije. Eden takšnih je lahko tudi Kranjska Gora, kamor se odpravimo v senčno zavetje dreves ali osvežitev v jezeru. Prejšnji teden, ko se je izteklo obdobje unovčenja turističnih bonov, so tudi na tej destinaciji začutili pritisk gostov, ki so imeli še neizkoriščene bone. Kot pravi direktor tamkajšnjega turizma Blaž Veber, so hvaležni za bone, vendar niso bili namenjeni reševanju turizma, temveč so bili bolj nujna pomoč. A doda, da je veliko ljudi ravno z boni spoznalo Slovenijo in – kar ga veseli – se jih tudi veliko vrača nazaj. Kako je pa s pogledom naprej? O pričakovanjih se je z njim pogovarjala Tina Lamovšek.
Neveljaven email naslov