Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije.

Danes je svetovni dan svobode medijev. Iztočnica za razmislek o medijski svobodi, o pomenu kakovostnih medijev za demokracijo. Mednarodno združenje Novinarji brez meja kot tudi organizacija Freedom House v nedavno objavljenih poročilih opozarjata na zmanjševanje medijske svobode po vsem svetu. Medijska svoboda se je v Evropi poslabšala zlasti na Poljskem, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem. Slovenija je v primerjavi z lani padla za pet mest in se znašla na 40. mestu, tik nad ZDA. Novinarji brez meja so opozorili, da je obrekovanje v Sloveniji še vedno kriminalizirano ter da novinarje in medije pogosto tožijo znani politiki. Tako kot po vsem svetu pa je v novinarsko dejavnost tudi pri nas dodobra zarezal internet, ki je povsem spremenil dostopanje do informacij.

Društvo novinarjev Slovenije se je svetovnemu dnevu svobode medijev pridružilo z akcijo Za svobodo medijev (http://novinar.com). O globalnem in lokalnem položaju, izzivih in vprašanjih, s katerimi se srečujejo mediji in novinarji se je Mojca Delač pogovarjala s Petro Lesjak Tušek, predsednico Društva novinarjev Slovenije. Njun pogovor lahko poslušate s klikom na zgornji predvajalnik.

Novinarje pri svojem delu – vsaj v teoriji – neizpodbitno vodi javni interes. To se je pokazalo predvsem v odmevnih aferah, ki so postala znana javnosti zahvaljujoč predvsem raziskovalnim novinarjem. Svoj delež pri prepoznavnosti so prispevali tudi Slovenci – Srdjan Živulović je letošnji dobitnik Pulitzerjeve nagrade za najboljšo fotografijo, novinar Dela Boštjan Videmšek je bil nominiran za evropsko novinarsko nagrado, njegova novinarska kolegica Anuška Delič je sodelovala pri razkritju nedavnih Panamskih papirjev. Ravno ti pa po mnenju Deličeve predstavljajo hkrati tudi vrhunec mednarodnega sodelovanja med novinarji. Prihodnost v globalnem povezovanju vidi tudi Pulitzerjeva nagrajenka Jacqui Banaszynski, kot nam je zaupala v pogovoru za Radio Slovenija: »Mora biti. Krčenje finančnih sredstev nam preprečuje, da bi se tega lotili posamezniki. Prav tako nimamo znanja o kulturi in zakonih v drugih državah. Če pa se združimo, imamo na kupu več moči in talenta. Lokalno zgodbo lahko naredimo globalno, kar je smiselno, saj živimo v globalnem svetu in zatorej si želimo globalnega partnerstva.« A za zahtevnejše in poglobljene zgodbe ter za odgovorno novinarstvo je potreben čas, česar pa se ne zaveda vsak nadrejeni oz lastnik medijev.