Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Topolšici so se sinoči s tradicionalno slovesnostjo spomnili 71-letnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. 9.maja leta 1945 je namreč nemški general Aleksander Loehr prav v tem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemške armadne skupine za Jugovzhodno Evropo. Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je poudarila, da je Topolšica zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči današnjega Dneva Evrope.
Minuto čez polnoč 9. maja 1945 je bilo v Evropi uradno konec 2. svetovne vojne. Najhujša morija v zgodovini človeštva se je začela 1. septembra 1939 z nemškim napadom na Poljsko. Vojna se je nato širila po Evropi in kljub začetnim pomislekom je vase kmalu potegnila tudi Francijo in Anglijo. Nemčija je leta 1940 napadla Norveško in Dansko, maja pa Francijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Aprila 1941 je nemška vojska napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo.
Osvobajanje Evrope se je sicer začelo z izkrcanjem zaveznikov na Dan D junija 1944. Posledično se je do leta 1945 nemška vojska umaknila z vseh bojišč, hkrati pa se je vedno bolj začel ožiti obroč okoli Nemčije, do bitke za Berlin je nato prišlo aprila 1945.
V Topolšici so se sinoči s tradicionalno slovesnostjo spomnili 71-letnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. 9.maja leta 1945 je namreč nemški general Aleksander Loehr prav v tem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemške armadne skupine za Jugovzhodno Evropo. Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je poudarila, da je Topolšica zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči današnjega Dneva Evrope. Več pa v prispevku Mirana Korošca, ki ga lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Prva slovenska osvobojena pokrajina je bila Prekmurje. V prvih dneh aprila so ga skupaj s partizani osvobodili vojaki Rdeče armade, poleti še istega leta pa so jim sredi Murske Sobote postavili spomenik zmage. Nanj so danes položili vence predstavniki Ruske federacije, Združenj borcev Slovenije in murskosoboške občine, že včeraj pa predstavniki Ukrajine, Gruzije in Azarbejdžana. Iz Prekmurja je poročala Lidija Kosi.
Dan zmage zaznamovali tudi s parado v Moskvi
V Moskvi so z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu počastili dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Sodelovalo je več kot 10 tisoč vojakov, prvič pa tudi vojakinje. Predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo velika domovinska vojna, kot drugo svetovno vojno imenujejo v Rusiji, za vedno sveto dejanje, in dodal, da je sovjetski narod prinesel svobodo drugim. Poroča naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Topolšici so se sinoči s tradicionalno slovesnostjo spomnili 71-letnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. 9.maja leta 1945 je namreč nemški general Aleksander Loehr prav v tem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemške armadne skupine za Jugovzhodno Evropo. Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je poudarila, da je Topolšica zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči današnjega Dneva Evrope.
Minuto čez polnoč 9. maja 1945 je bilo v Evropi uradno konec 2. svetovne vojne. Najhujša morija v zgodovini človeštva se je začela 1. septembra 1939 z nemškim napadom na Poljsko. Vojna se je nato širila po Evropi in kljub začetnim pomislekom je vase kmalu potegnila tudi Francijo in Anglijo. Nemčija je leta 1940 napadla Norveško in Dansko, maja pa Francijo, Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko. Aprila 1941 je nemška vojska napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo.
Osvobajanje Evrope se je sicer začelo z izkrcanjem zaveznikov na Dan D junija 1944. Posledično se je do leta 1945 nemška vojska umaknila z vseh bojišč, hkrati pa se je vedno bolj začel ožiti obroč okoli Nemčije, do bitke za Berlin je nato prišlo aprila 1945.
V Topolšici so se sinoči s tradicionalno slovesnostjo spomnili 71-letnice zmage nad fašizmom in konca druge svetovne vojne. 9.maja leta 1945 je namreč nemški general Aleksander Loehr prav v tem kraju podpisal brezpogojno kapitulacijo nemške armadne skupine za Jugovzhodno Evropo. Slavnostna govornica, obrambna ministrica Andreja Katič, je poudarila, da je Topolšica zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči današnjega Dneva Evrope. Več pa v prispevku Mirana Korošca, ki ga lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
Prva slovenska osvobojena pokrajina je bila Prekmurje. V prvih dneh aprila so ga skupaj s partizani osvobodili vojaki Rdeče armade, poleti še istega leta pa so jim sredi Murske Sobote postavili spomenik zmage. Nanj so danes položili vence predstavniki Ruske federacije, Združenj borcev Slovenije in murskosoboške občine, že včeraj pa predstavniki Ukrajine, Gruzije in Azarbejdžana. Iz Prekmurja je poročala Lidija Kosi.
Dan zmage zaznamovali tudi s parado v Moskvi
V Moskvi so z mogočno vojaško parado na Rdečem trgu počastili dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Sodelovalo je več kot 10 tisoč vojakov, prvič pa tudi vojakinje. Predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo velika domovinska vojna, kot drugo svetovno vojno imenujejo v Rusiji, za vedno sveto dejanje, in dodal, da je sovjetski narod prinesel svobodo drugim. Poroča naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
V Mestu oblikovanja na Dunajski cesti 123 se bo s podelitvijo nagrad nocoj začel 16. festival Mesec oblikovanja, ki ga prireja Zavod Big. Med drugim bo ponudil razstavo, konference, gospodarsko arhitekturni in gospodarsko-oblikovalski forum. Poleg nacionalnih nagrad bodo letos prvič podelili tudi regijske nagrade za oblikovanje Big See. Foto: http://zavodbig.com/
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Stanje komentira Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ.
Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Parafinske sveče je sicer mogoče reciklirati, a sistem odvoza in predelave pri nas šepa. Stroka pa opozarja tudi, da niti reciklaža ni idealna rešitev. Porabo plastike je namreč treba zmanjšati. Proizvodnja plastike je izredno velika, plastika se po uporabi vrne v okolje.
Pogovor z nekdanjim predsedniom Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomažem Wrabrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Lepa vremenska napoved bo konec tedna zagotovo marsikoga zvabila v hribe. Za izhodišče lahko izkoristite tudi dostavno žičnico na Kanin, ki obratuje do nedelje, če bo vreme lepo, pa tudi še prihodnji konec tedna. Z D postaje, ki je na 2.200 metrih, se lahko podamo na več bolj ali manj zahtevnih vrhov. Nekaj predlogov je pripravila Mariša Bizjak in preverila tudi, kako poteka popotresna obnova doma Petra Skalarja, ki letos obeležuje 35 let.
Rebeka Maršnjak živi in dela v Belgiji. Kot državljanka Evropske unije ima pravico, da v drugi državi Evropske unije kandidira na tamkajšnjih lokalnih volitvah. Podporo volivcev bo kot edina kandidatka iz Slovenije preizkusila to nedeljo v bruseljski občini Etterbeek Z njo se je pogovarjal Luka Robida.
Dr. Ivan Šprajc o zadnjih dognanjih raziskav majevske kulture na polotoku Jukatan.
Ob svetovnem dnevu brezdomcev je izšel roman Tanje Mlakar Klošarka z Miklošičeve.
V Ljubljani so se srečale podjetnice, ki so obiskovale program Podjetnost je ženskega spola. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Težave z duševnim zdravjem so med nami pogostejše, kot si morda mislimo; že vsaka tretja družina ima člana, ki ima tovrstne težave. Ker bolezen še vedno spremljajo stigme in predsodki, je Ministrstvo za zdravje pričelo projekt OMRA, ki naj bi ljudi opolnomočil z znanjem, prepričanjem in stališči o duševnih motnjah, ki danes obeležujejo svoj svetovni dan.
Tudi letošnje turistično leto bo po napovedih rekordno, kar je trend zadnjih nekaj let in o čemer je veliko slišati tudi na dnevih slovenskega turizma, ki se bodo jutri sklenili v Portorožu. Ob vseh predstavljenih inovacijah in idejah o Sloveniji kot o pet-zvezdični destinaciji pa bode v oči vprašanje, kdo bo delal? Že zdaj je namreč eden največjih problemov slovenskega turizma to, da nimamo dovolj ustreznega gostinskega in hotelirskega kadra. Tudi o tem smo se v Portorožu pogovarjali s ključnimi akterji.
V ljubljanskem Kliničnem centru so spet dokazali, da so lahko vrhunski tudi v svetovnem merilu. Prvi doslej so namreč po 3D-modelu iz tkiv, kosti, kože in živcev roke naredili nov nos. Na podlakti so ga pustili mesec dni, nato pa ga ožiljenega in oživčenega prenesli na obraz pacientke, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Pacientka je že 6 dan po operaciji normalno dihala in vonjala. Gre za izredni dosežek, za katerega se že zanimajo tudi tuji strokovnjaki, pa tudi bolniki. V UKC se tako že pogovarjajo z novo pacientko. Sicer pa je pri nas po nekaterih ocenah okoli 20 pacientov s popolno amputacijo nosu in bi bili primerni za takšno rekonstrukcijo.
Tako kot drugod po Sloveniji, tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 2o zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo, je v prispevku poročala Zdenka Tomulič. Po zadnjih podatkih je letos do današnjega dne UKC Ljubljana zapustilo skupaj 236 medicinskih sester od tega 134 diplomiranih medicinskih sester in 102 srednji medicinski sestri, delovno razmerje pa je na novo sklenilo 282 medicinskih sester, kar je okoli 50 več kot pa jih je odšlo. Kljub temu je še vedno 40 medicinskih sester premalo. O delu medicinskih sester v UKC Ljubljana in o vzrokih za zapuščanje teh delovnih mest se je Cirila Štuber pogovarjala z magistrico zdravstvene nege Blanko Pust, ki dela na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja in je tudi predsednica sindikalne enote Kliničnega centra pri Sindikatu delavcev zdravstvene nege Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Arhiv Slovenije je od danes bogatejši za bogato zbirko gradiva slovenskih izseljencev v Avstraliji. Direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar je ob prisotnosti ministra Za Slovence v zamejstvu in po svetu namreč v Ljubljani podpisal darilno pogodbo s katero Zgodovinski arhiv Avstralskih Slovencev- Novi Južni Wales Arhivu Slovenije podarja obsežen arhiv slovenske izseljenske skupnosti na peti celini.
Letošnja jubilejna, že 50. Nobelova nagrada za ekonomijo, gre v roke ameriških raziskovalcev, ki sta pri preučevanju gospodarske rasti v ekonomsko znanost vpeljala podnebne spremembe in tehnološki napredek. Vsak od njiju je na svojem področju razvil metode za naslavljanje najbolj perečih težav našega časa. William Nordhaus in Paul Romer sta k raziskovanju vpliva tehnologije na eni in rasti v času segrevanja ozračja na drugi strani spodbudila množico drugih raziskav. Letošnja nagrajenca se znata zoperstaviti institucijam in sistemom. Veljata za progresivna, levo-liberalna ameriška ekonomista. Več v pogovoru z Majo Derčar, ki je za razlago prosila ekonomista dr. Bogomirja Kovača.
Neveljaven email naslov