Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Mineva 220 let od rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V Gorenjskem muzeju so v Prešernovi hiši v Kranju postavili novo stalno razstavo, ki s sodobno postavitvijo in vsebino nagovarja obiskovalce. Z avtorjem razstave, kustosom Gašperjem Peternelom, se je o novi vsebinski postavitvi razstave pogovarjala Aljana Jocif.
Mojco Kamnik se je že pred epidemijo sistematično lotila projekta Predvajaj mi spomin, v katerem je raziskovala, na katero glasbo se starostniki, ki stanujejo v slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov najbolje odzivajo. Poslušanje prav izbrane glasbe dementnim stanovalcem pomaga tudi zdaj, v času življenja na socialni distanci in rdečih con.
Pri proizvodnji plastike se uporabljajo številne snovi, ki jo naredijo mehkejšo, odporno na svetlobo in toploto. Med njimi so tudi take, ki so zdravju škodljive in brez težav preidejo v človeško telo, zlasti preko prehranske embalaže. To je potrdilo že več raziskav s področja takoimenovanega humanega biomonitoringa, tudi zadnja, ki jo je izvedlo šest nevladnih organizacij iz različnih držav, med njimi slovenski Ekolo
V spomin na več kot 200 letno tradicijo rudarjenja v Zasavju stoji na Ostrem vrhu nad Trbovljami osemmetrska železna skulptura Rudarja – Prometeja
Mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika republike Slovenije pri Svetem sedežu, posebej zaslužnega za mednarodno priznanje naše države. Falež se je rodil 3. decembra leta 1920 v Orehovi vasi pri Slivnici, v Italiji pa je živel od leta 1941. Tam je postal uspešen hotelir, prijatelj številnih italijanskih politikov in papeža Wojtyłe ter vplivna osebnost papeškega dvora. Z njegovimi bližnjimi se je ob obletnici srečal Janko Petrovec.
3. december je kot mednarodni dan invalidov generalna skupščina leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o problematiki invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Svoje mnenje o trenutnem položaju invalidov pri nas je z nami delil varuh človekovih pravic Peter Svetina, spoznali smo projekt Veščine za samostojno življenje, ki ga je za skupino odraslih invalidnih oseb pripravilo podjetje Želva, in preverili, kako za dostopnost RTV programov skrbi naša medijska hiša.
Portal Vida je nastal iz obupa, saj se iz leta v leto veča število starostnikov, ki potrebujejo pomoč. Seveda tudi fizično, a pomembnemu deležu ljudi bi pomagale že uveljavljene sistemske rešitve. Do katerih pa ne znajo priti. Med takimi so denimo izredna denarna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, plačilo dopolnilnega zavarovanja. Zato so na enem mestu zbrali vse informacije in obrazce v upanju, da bodo bližnji znali pomagati neveščim starostnikom v svoji okolici.
Kmetje rotijo državo in deležnike v agroživilski verigi naj za prašičje in goveje meso dobijo vedno manj, potrošniki plačujemo vedno več.
Jutri in v četrtek bo po napovedih vremenoslovcev v večjem delu države snežilo in kljub temu da naj bi sneženje do konca tedna že ponehalo, lahko na cestah v teh dneh pričakujemo nekaj več preglavic. Na Darsu zatrjujejo, da so na zimo dobro pripravljeni, zapolnili so skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, sicer pa imajo za letošnjo zimo trenutno pogodbeno zagotovljenih še 58.000 ton soli ter 1,8 milijona litrov kalcijevega klorida za preprečevanja nastanka poledice.
Financiranje Slovenske tiskovne agencije je postavljeno pod vprašaj, saj je Urad vlade za komuniciranje vlado seznanil z informacijo o nezmožnosti nadaljnjega financiranja STA v letu 2021, prav tako niso poravnani računi za oktober. STA se polovično financira iz naslova javne službe, delno iz tržne dejavnosti. Na UKOM-u vztrajajo, da morajo za nadaljnje financiranje videti vso poslovno dokumentacijo, da lahko določijo znesek financiranja. Vodstvo STA pa trdi, da so odgovorili na vse dopise s strani vladne službe za komuniciranje, a v skladu z Zakonom o gospodarskih družbam. Slovenska tiskovna agencija je namreč družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je država. Kaj pa finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? Katja Arhar se je o tem pogovarjala s profesorjem novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr.Markom Milosavljevićem.
Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanju nanje so pri nas namenjena tudi sredstva iz proračunskega sklada za podnebne spremembe, s katerim upravlja ministrstvo za okolje, financira pa se iz denarja od emisijskih kuponov. Največji plačnik je Termoleketrarna Šoštanj. A od 106 milijonov evrov, ki so bili letos na voljo, je bil letos izplačan le manjši del.
Kip Boj z Orjuno kiparja Stojana Batiča, ki stoji pred Zasavskim muzejem v Trbovljah in spominja na spopad delavstva z takratnimi jugoslovanskimi nacionalisti, je po temeljitem restavratorskem posegu, po slabe pol stoletja od njegove postavitve, dobil nov sijaj.
S stanovskimi nagradami Društvo novinarjev Slovenije vsako leto nagradi projekte in kolege, ki so v zadnjem letu izstopili iz povprečja in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Društvo podeli tudi nagrado za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu.
Na podlagi iniciative državnega vrha že nekaj časa potekajo priprave in predstavitve osnutkov pokrajinske zakonodaje, vse okoli ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Država je torej v procesu teritorialne členitve države na pokrajine in ureditve njihovega pravnega statusa. Ustava Republike Slovenije v 143. členu že dolgo določa ustanovitev pokrajin kot samoupravnih lokalnih skupnosti. Z namenom doseganja čim širšega družbenega konsenza pri oblikovanju pokrajin se v tem času zbirajo mnenja, predlogi, pripombe in pobude. Društvo Heraldica Slovenica je med pripravami temeljne pokrajinske ureditve izdelalo izhodišča za njihove simbole. Predsednik društva Aleksander Hribovšek poudarja, da predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja. Krasila je nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi številne slovenske kraje. Več Marko Rozman.
Vseevropski projekt Noč raziskovalcev si prizadeva na različne načine delo raziskovalcev in raziskovalk približati kar najširšemu krogu zainteresiranih radovednežev. V Sloveniji letos dogodki pod dvema krovnima projektoma. Pod imenom Noč ima svojo moč so združili moči Hiša eksperimentov, Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Tehniški muzej Bistra ter še številni drugi. Zajetno ponudbo pa so pripravili tudi na Univerzi v Ljubljani, kjer program pod naslovom Humanistika, to si ti koordinira Filozofska fakulteta. Na nekatere dogodke se je potrebno tudi prijaviti, ker je število mest omejeno, drugim se preprosto priključite. Pobrskajte malo in ne bo vam žal. V našem prispevku pa smo šest raziskovalcev in raziskovalk povabili, da nam predstavijo svoje delo, povejo, kaj jih navdušuje in kako je videti svet skozi raziskovalna očala.
Agencija za okolje, oziroma njen predhodnik Hidrometeorološki zavod,že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve. Z njimi želijo seveda nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori na Kredarici, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja metereološke postaje in s tem v zvezi razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo ARSO je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe , pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.
V Matenji vasi pri Postojni že tri leta in pol deluje pro bono zobna ambulanta, ki jo vodi upokojeni zobozdravnik dr. Želimir Božić. Dobrodelnost in prostovoljstvo, pravi, mu prinašata veliko zadovoljstva in ga izpolnjujeta. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Že 55 let lahko legendarnemu avizu skladatelja Urbana Kodra in radijski pravljici prisluhnemo prav vsak večer ob 19.45 na našem Prvem programu. Za prijaznejši vstop v zadnji mesec leta je izšla najnovejša izdaja pravljic v obliki zvočne knjige, in to tako v digitalni verziji kot na zgoščenki s priloženo pobarvanko: Lahko noč, otroci! S pravljico v svet sanj.
Neveljaven email naslov