Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vladni obisk Ljubljane
Vlada se danes mudi na obisku v Ljubljani oziroma Ljubljanski urbani regiji. To je prvi tak obisk od sprejetja zakona o glavnem mestu. Ob tej priložnosti bosta obe strani podpisali tudi dogovor o sodelovanju.
Gre za prvi tovrstni obisk od sprejetja zakona leta 2004. V njem so takrat zapisali, da imata obe strani, torej vlada in glavno mesto, pravico pozivati druga drugo k sodelovanju pri pripravi prostorskih aktov, ko menita, da je takšno sodelovanje potrebno.
Predstavniki vlade in lokalnih skupnosti se bodo danes in jutri podrobneje seznanili z reševanjem prometnih zamaškov na Škofljici, Brezovici ali z traso ceste mimo Trzina, ki bo zbližala Gorenjsko in Štajersko, pa s protipoplavnimi ukrepi, ki jih Ljubljana ne more učinkovito izvesti brez pomoči države. Predsednik vlade Miro Cerar in župan Zoran Janković sta včeraj popoldne podpisala dogovor, oziroma pismo o nameri, ki je za obe strani zavezujoč dokument. Prispevek, ki ga je pred podpisom pripravil Marjan Vešligaj, lahko poslušate v zgornjem predvajalniku.
V prispevku Radijskega dnevnika pa je bilo znano tudi več o vsebini podpisanega dogovora.
Vlada se po včerajšnjem obisku v Ljubljani danes mudi na obisku v osrednjeslovenski regiji, kjer se je med drugim seznanila z največjimi težavami. Gre za urbano regijo, kjer se število prebivalcev hitro povečuje – tako zaradi priseljevanja kot tudi naravnega prirastka. Infrastruktura v teh občinah pa je po večini še vedno vaška in ne zadostuje zdajšnjim potrebam.
Ministrica za zdravje v Zdravstvenem domu Ljubljana
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v okviru vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji danes obiskala Zdravstveni dom Ljubljana. Tam so jo med drugim seznanili z odprtimi vprašanji, problemi in nalogami, ob tej priložnosti pa podpisali tudi pismo o načrtih glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center. Gre za formalnost, ki je določena v skladu z zakonodajo o nujni medicinski pomoči. V okviru tega dogovora bo po končani gradnji ljubljanske urgence z zdravstvenega doma Ljubljana na Klinični center prešlo dva milijona in pol letnega prihodka in 51 zaposlenih, približno polovico zdravnikov in polovico sester. In kdaj bo to? Prispevek je pripravila Snežana Ilijaš.
Predsednik vlade Miro Cerar je v okviru regijskega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji obiskal tudi mladinski tehnološko-raziskovalni center Zavod 404, kjer je preizkusil njihov 3-kolesnik, izjav za medije pa tokrat ni podal.
Kako zgleda Cerar na 3-kolesniku? Takole: #brumbrum pic.twitter.com/BWpnW14XBo
— Tina Lamovsek (@TinaLamovsek) May 10, 2016
Dogajanja z drugih področij boste izvedeli v nadaljevanju današnjega dne in v naših informativnih oddajah.
Dopisnik Jože Žura o življenju ob slovensko-hrvaški meji leto dni po arbitražnem sporazumu.
Tudi letos bo prvi vikend v avgustu v Cambridgeu v Veliki Britaniji potekal veliki festival folka. Med glavnimi nastopajočimi bosta John Prine in Patti Smith. Poslušajte, kaj sta v rubriki Dobra glasba, dober dan o festivalu povedala Teja Klobčar in Jane Weber.
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki podeljuje oskarje, je v svoje kroge povabila neodvisno slovensko režiserko, oblikovalko in animatorko Špelo Čadež, katere kratki animirani filmi prejemajo nagrade doma in po svetu. Postala je prva Slovenka, ki bo kot članica akademije odločala o tem, v čigave roke gredo oskarji za animacijo in posebne učinke. Kako gleda na povabilo, na delo v njej in na samo akademijo?
Zakonsko predpisana najnižja urna postavka je 4,73€ bruto, trenutna povprečna urna postavka pa je 5,7€ bruto in še narašča, saj ponudba del presega povpraševanje. Praksa kaže, da se ogromno študentskih del prelije v redne zaposlitve.
V Markovcih so sinoči podpisali sporazum o navezavi bodoče hitre ceste Ormož – Markovci na obstoječo cesto Markovci - Ptuj. Oziroma so ga podpisali le delno, saj na Ptuju vztrajajo, da bodo sporazum podprli, ko bodo na mizo dobili celotno študijo o prometni in ekonomski upravičenosti različnih možnosti izpeljave ceste mimo Ptuja. Tako podpisa sinoči niso prispevali in dokler tega ne storijo se tudi gradnja cesta od Ormoža do Markovcev ne bo nadaljevala.
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
V ozadju bliskovite izključitve Milana Brgleza so programske razlike med nekdanjim podpredsednikom SMC in predsednikom Mirom Cerarjem. Predvsem pa gre za hudo zamero, saj je Cerar očitno sklepal, da ga je Brglez z domnevno kandidaturo za predsednika parlamenta izdal in osramotil stranko. Brglezu bodo skoraj zagotovo sledili še kakšni člani stranke, tako imenovano »levo krilo« SMC. A kaj to pomeni za vladno koalicijo? »Zagotovo pretresi v SMC pomenijo, da bo Marjan Šarec še težje sestavil levo sredinsko koalicijo,« pravi urednica in komentatorka Tanja Starič. Čeprav si bo predsednik države Borut Pahor prizadeval, da bi postopke, ki vodijo do imenovanja vlade čim bolj skrajšal, lahko pričakujemo še zelo burne tedne in nove zaplete. Kljub temu je najbolj verjetno, da bomo vlado v zadnjem, tretjem krogu parlamentarnega odločanja vendarle dobili.
Slovenija ima preveč zapleteno in po mnenju ustavnega pravnika Igorja Kaučiča neustrezno ureditev oblikovanja vlade. Postopki so zamudni in dajejo preveliko težo Državnemu zboru, ki mora potrditi najprej predsednika vlade, nato pa še ministre. S profesorjem Kaučičem se je pogovarjala Maja Derčar.
Kmetijski inštitut Slovenije kot vodilni partner mednarodnega raziskovalnega projekta ECOBREED, ki je v celoti financiran iz evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020, danes in jutri v Sloveniji gosti partnerje tega projekta, namenjenega oblikovanju setvenega sortimenta za ekološko pridelavo semen. Na predstavitvi ob prvem srečanju partnerjev konzorcija je bila tudi Jernejka Drolec.
Za večjo varnost in oskrbo na domu postaja informacijska tehnologija vse bolj ključna. Slovenija je na tem področju med poznimi začetniki, prve izkušnje storitve eOskrbe Telekoma Slovenije, ki jih uporablja nekaj sto ljudi, pa so zelo dobre. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za od 22 do 32 odstotkov. Pri nas si morajo ljudje omenjeno storitev plačati sami, za sofinanciranje skupaj s Telekomom pa se je doslej odločilo šele 20 občin. Prispevek je pripravila Helena Lovinčič.
Javni zavod KTRC Radeče letos izvaja projekt Vsi na plac, s katerim so že oživeli sobote na tamkajšnji novi tržnici, ki so jo v vse posavskem projektu vzpostavili leta 2015. Zanimivo, da Radeče prej niso imele prave tržnice. Infrastrukturo uspešno nadgrajujejo in na tržnico na dogodke in delavnice privabljajo vse generacije, najmlajšim pripravljajo zmešančke, no smutije. Kot posebnost so v okviru projekta na tržnici vzpostavili zeliščni vrt, kjer si lahko obiskovalci zastonj naberejo zelišča in dišavnice, več v prispevku Suzane Vahtarić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ugotavljajo, da se je zaradi minule finančne krize kakor tudi zaradi sprememb zakona o trgovini, ki je dereguliral poklic prodajalcev in trgovinskih poslovodji, bistveno spremenila struktura zaposlenih v zadnjih letih. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v dejavnosti trgovine, ki so postali preobremenjeni.
Prizori, ko se lahko delavci na gradbišču skrijejo pred soncem pod premično senčilo, imajo na voljo dovolj tekočine in sončne kreme, sami pa so zaščiteni s čelado, legionarskim dodatkom, sončnimi očali in dolgimi rokavi, so žal redki. Tako lahko delavci dobijo izjemno nevarne opekline
Neveljaven email naslov