Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj se je končala letna mednarodna konferenca Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Na njej je med drugim sodelovala tudi slovenska ekipa s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. Na njej je bilo govora tudi o tem, kakšne investicije bo EBRD v Sloveniji podpirala v naslednjih letih, govorili pa so tudi o privatizaciji Nove ljubljanske banke.
Ta naj bi bila prodana prek borze, oziroma po delih, SDH pa pričakuje, da bo med interesenti za našo največjo banko tudi EBRD. Kot je v ekskluzivnem pogovoru za Radio Slovenija povedal finančni minister Dušan Mramor, bi ta utegnila kupiti pet do deset odstotni delež. Minister pa je v pogovoru z Urško jereb Brankovič spregovoril tudi o nekaterih drugih naložbah.
Dušan Mramor je na vprašanje, ali vnovičen vstop EBRD v Slovenijo na nek način pomeni nazadovanje za našo državo odgovoril, da temu nikakor ni tako. Pred leti je EBRD res sodelovala večinoma pri pomoči tranzicijskim gospodarstvom, tudi slovenskemu, pri prehodu v tržna, vendar se je v času po krizi njihova vloga spet okrepila. Našo državo je namreč kriza še posebej prizadela, zato je vnovično sodelovanje z BRD za nas več kot dobrodošlo. Izjavo finančnega ministra Mramorja lahko poslušate v zgornjem prispevku, ki je bil objavljen v včerajšnjem Radijskem dnevniku.
Sicer pa se je z nekaj več podrobnostmi o prihodnjih naložbah EBRD v Sloveniji Urška Jereb Brankovič oglasila tudi v dnevni program Prvega.
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je scenarij odprodaje NLB na način Prve javne prodaje, kot ga je včeraj napovedal SDH, ustrezen. Na ta način bi lahko pri privatizaciji sodelovale pomembne finančne institucije, kot je EBRD, hkrati pa ne bi bilo treba spreminjati strategije upravljanja državnega premoženja v Državnem zboru, kar bi bil vsekakor trd oreh.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končala letna mednarodna konferenca Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Na njej je med drugim sodelovala tudi slovenska ekipa s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. Na njej je bilo govora tudi o tem, kakšne investicije bo EBRD v Sloveniji podpirala v naslednjih letih, govorili pa so tudi o privatizaciji Nove ljubljanske banke.
Ta naj bi bila prodana prek borze, oziroma po delih, SDH pa pričakuje, da bo med interesenti za našo največjo banko tudi EBRD. Kot je v ekskluzivnem pogovoru za Radio Slovenija povedal finančni minister Dušan Mramor, bi ta utegnila kupiti pet do deset odstotni delež. Minister pa je v pogovoru z Urško jereb Brankovič spregovoril tudi o nekaterih drugih naložbah.
Dušan Mramor je na vprašanje, ali vnovičen vstop EBRD v Slovenijo na nek način pomeni nazadovanje za našo državo odgovoril, da temu nikakor ni tako. Pred leti je EBRD res sodelovala večinoma pri pomoči tranzicijskim gospodarstvom, tudi slovenskemu, pri prehodu v tržna, vendar se je v času po krizi njihova vloga spet okrepila. Našo državo je namreč kriza še posebej prizadela, zato je vnovično sodelovanje z BRD za nas več kot dobrodošlo. Izjavo finančnega ministra Mramorja lahko poslušate v zgornjem prispevku, ki je bil objavljen v včerajšnjem Radijskem dnevniku.
Sicer pa se je z nekaj več podrobnostmi o prihodnjih naložbah EBRD v Sloveniji Urška Jereb Brankovič oglasila tudi v dnevni program Prvega.
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je scenarij odprodaje NLB na način Prve javne prodaje, kot ga je včeraj napovedal SDH, ustrezen. Na ta način bi lahko pri privatizaciji sodelovale pomembne finančne institucije, kot je EBRD, hkrati pa ne bi bilo treba spreminjati strategije upravljanja državnega premoženja v Državnem zboru, kar bi bil vsekakor trd oreh.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Neveljaven email naslov