Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj se je končala letna mednarodna konferenca Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Na njej je med drugim sodelovala tudi slovenska ekipa s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. Na njej je bilo govora tudi o tem, kakšne investicije bo EBRD v Sloveniji podpirala v naslednjih letih, govorili pa so tudi o privatizaciji Nove ljubljanske banke.
Ta naj bi bila prodana prek borze, oziroma po delih, SDH pa pričakuje, da bo med interesenti za našo največjo banko tudi EBRD. Kot je v ekskluzivnem pogovoru za Radio Slovenija povedal finančni minister Dušan Mramor, bi ta utegnila kupiti pet do deset odstotni delež. Minister pa je v pogovoru z Urško jereb Brankovič spregovoril tudi o nekaterih drugih naložbah.
Dušan Mramor je na vprašanje, ali vnovičen vstop EBRD v Slovenijo na nek način pomeni nazadovanje za našo državo odgovoril, da temu nikakor ni tako. Pred leti je EBRD res sodelovala večinoma pri pomoči tranzicijskim gospodarstvom, tudi slovenskemu, pri prehodu v tržna, vendar se je v času po krizi njihova vloga spet okrepila. Našo državo je namreč kriza še posebej prizadela, zato je vnovično sodelovanje z BRD za nas več kot dobrodošlo. Izjavo finančnega ministra Mramorja lahko poslušate v zgornjem prispevku, ki je bil objavljen v včerajšnjem Radijskem dnevniku.
Sicer pa se je z nekaj več podrobnostmi o prihodnjih naložbah EBRD v Sloveniji Urška Jereb Brankovič oglasila tudi v dnevni program Prvega.
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je scenarij odprodaje NLB na način Prve javne prodaje, kot ga je včeraj napovedal SDH, ustrezen. Na ta način bi lahko pri privatizaciji sodelovale pomembne finančne institucije, kot je EBRD, hkrati pa ne bi bilo treba spreminjati strategije upravljanja državnega premoženja v Državnem zboru, kar bi bil vsekakor trd oreh.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končala letna mednarodna konferenca Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Na njej je med drugim sodelovala tudi slovenska ekipa s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. Na njej je bilo govora tudi o tem, kakšne investicije bo EBRD v Sloveniji podpirala v naslednjih letih, govorili pa so tudi o privatizaciji Nove ljubljanske banke.
Ta naj bi bila prodana prek borze, oziroma po delih, SDH pa pričakuje, da bo med interesenti za našo največjo banko tudi EBRD. Kot je v ekskluzivnem pogovoru za Radio Slovenija povedal finančni minister Dušan Mramor, bi ta utegnila kupiti pet do deset odstotni delež. Minister pa je v pogovoru z Urško jereb Brankovič spregovoril tudi o nekaterih drugih naložbah.
Dušan Mramor je na vprašanje, ali vnovičen vstop EBRD v Slovenijo na nek način pomeni nazadovanje za našo državo odgovoril, da temu nikakor ni tako. Pred leti je EBRD res sodelovala večinoma pri pomoči tranzicijskim gospodarstvom, tudi slovenskemu, pri prehodu v tržna, vendar se je v času po krizi njihova vloga spet okrepila. Našo državo je namreč kriza še posebej prizadela, zato je vnovično sodelovanje z BRD za nas več kot dobrodošlo. Izjavo finančnega ministra Mramorja lahko poslušate v zgornjem prispevku, ki je bil objavljen v včerajšnjem Radijskem dnevniku.
Sicer pa se je z nekaj več podrobnostmi o prihodnjih naložbah EBRD v Sloveniji Urška Jereb Brankovič oglasila tudi v dnevni program Prvega.
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je scenarij odprodaje NLB na način Prve javne prodaje, kot ga je včeraj napovedal SDH, ustrezen. Na ta način bi lahko pri privatizaciji sodelovale pomembne finančne institucije, kot je EBRD, hkrati pa ne bi bilo treba spreminjati strategije upravljanja državnega premoženja v Državnem zboru, kar bi bil vsekakor trd oreh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z gostom smo vas povabili na dan odprtih vrat našega oddajniškega centra na Pohorju in se dotaknili tudi prihodnosti radijske tehnologije. Naš gost je bil Bojan Ramšak, vodja službe za razvoj.
V Portorožu v hotelu Bernardin se je začel Managerski kongres v organizaciji Združenja Manager. Vsako leto se posvečajo razmislekom o tistih temah, ki najbolj oblikujejo naše poslovno okolje. Letos bodo opozorili na pomanjkanje sodelovanja v gospodarstvu in družbi. Sodelovanje pa je ključ do višje produktivnosti. Pred začetkom kongresa, ki se ga udeležujejo domači vodje podjetij in tuji ugledni gostje, tudi profesorji, pa predsednik vlade Marjan Šarec (njegov pozdravni nagovor bo po peti uri), je bil znan nagrajenec – letošnji Manager leta. Naslov pripade Boštjanu Gorjupu, širši javnosti je znan kot predsednik Gospodarske zbornice, sicer pa je direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje. To je Boscheva tovarna kuhinjskih oziroma gospodinjskih naprav, zlasti premium aparatov.
Raziskovalnemu duhu Noči raziskovalcev se s projektom Humanistika, to si ti! pridružuje Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani skupaj s še štirinajstimi članicami ljubljanske univerze. Program bo temu primerno izredno pester in tudi interdisciplinaren. Segal bo od bioinformatike do umetnostne forenzike, od prebiranja srednjeveških rokopisov do matematičnih pobegov iz predavalnice. Lotili se boste lahko najrazličnejših eksperimentov in poklepetali z znanstveniki.
Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije in Uprava kriminalistične policije Generalne policijske sta pripravila že osmi posvet o zlorabi otrok na internetu, tokrat s podnaslovom Iz teorije v Prakso. Posvet je namenjen v prvi vrsti organom pregona, predstavnikom tožilstev in sodišč, ponudnikom internetnih storitev, pripravljavcem zakonodaje, zaposlenim v šolstvu in centrih za socialno delo ter nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Osem let je minilo od katastrofalnih poplav, ki so prizadele osrednjo Slovenijo, še posebej Ljubljano. Takrat smo jim rekli stoletne poplave, tudi zato, ker nanje nismo bili pripravljeni. Kako pa je danes. Spet je tu jesen, za nami je že prvo močnejše deževje. Bomo spet presenečeni, če bomo po osmih letih spet doživeli stoletne poplave? Ali pa smo tokrat nanje bolje pripravljeni.
Delavnice, projekcije, vodstva po muzejih, galerijah, knjižnicah in drugih institucijah pa okrogle mize, odprta vrata raziskovalnih ustanov in znanstveni festivali na glavnih trgih štirih mest – vse to bo 28. septembra ponudila Evropska noč raziskovalcev. Včeraj smo na Prvem že povedali, kako bo videti raziskovanje v galeriji, danes pa se z Darjo Pograjc sprehajamo po Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Razlaga direktorica muzeja Natalija Polenec.
Letos mineva 150 let od začetka organiziranega odvetništva na Slovenskem. Odvetniki so bili pogosto gonilo demokratičnih sprememb, kljub temu da so bili vedno trn v peti vsakokratni vladajoči oblasti, pravi predsednik odvetniške zbornice Roman Završek. Danes so odvetniki ustavna kategorija, pa jih oblast ne jemlje vedno resno. Pogosto so med prvimi, ki opozarjajo na zakonodajne spodrsljaje. Včasih pa spodrsne tudi kateremu od odvetnikov, ko komentira aktualno družbeno dogajanje.Ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija na 352 straneh, ki so jo predstavili danes. V njej je predstavljen razvoj odvetništva na Slovenskem, predstavljenih je 10 najbolj slavnih slovenskih odvetnikov ter portreti 28-tih pomembnejših odvetnikov. Z urednikom monografije, odvetnikom Andrejem Razdrihom, se je pogovarjala Jolanda Lebar.
Dokument povzema osnovno idejo in vizijo pravične trgovine, s katero je še vedno povezanih mnogo zmot.
Danes se v Ljubljani pod organizacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje odvija prvo nacionalno skupno srečanje izvajalcev SOPA, projekta, ki se glasi: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Srečanja se udeležuje preko 400 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja, kot tudi predstavniki nevladnih organizacij, zavoda za zaposlovanje, občin in policije, ki prihajajo iz različnih lokalnih okolij po Sloveniji. Marko Rozman
V petek se bodo v okviru Evropske noči raziskovalcev po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki. Raziskovalcev ne najdemo le v laboratorijih, temveč tudi marsikje drugje. Kakšno raziskovanje poteka v galerijah? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z direktorico Pilonove galerije Ajdovšščina Tino Ponebšek.
Sogovornik Mojce Delač je bil Valter Suban, kapitan dolge plovbe, magister prometnih ved (UL FPP), bivši pomorščak, vendar še vedno vsakodnevno aktiven v pomorstvu. Svoja znanja glede zaščite je pridobival s praktičnimi izkušnjami na ladji, teoretično pa se je izpopolnjeval na Svetovni pomorski univerzi (WMU -World Maritime Organisation) v kraju Malmo na Švedskem, ki je bila ustanovljena prav z namenom izobraževanja pomorskih kadrov na višjem nivoju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor s kordinatorico projekta Noč ima svojo moč, ki bo v okviru Evropske noči raziskovalcev postregla s 170 dogodki v 21 krajih Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kakšen je pomen in kakšen namen mestnih središč? Kaj bi moralo biti v njih, kakšna ponudba - za turiste ali za domačine? Kaj ne bi smelo manjkati – trgovine, restavracije, kulturne ustanove, tržnica, nočni lokali …? So mestna jedra namenjena prebivalcem ali turistom, kako ustaviti odseljevanje prebivalcev in oddajanje nepremičnin zgolj v turistične namene? Bi moral biti strogi center mesta povsod peš cona, bi ga morali urediti, kako se s tem spoprijemajo mestne oblasti, kakšne načrte imajo? Kako se s temi vprašanji soočajo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Rimu in Bruslju?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je Šmentov dan, kakor so dan, ko se obeležuje 25. obletnico društva Šent, poimenovali v združenju za duševno zdravje. Namen društva je varovanje človekovih pravic in dostojanstva oseb s težavami v duševnem zdravju, doseči višjo stopnjo njihove vključitve v družbo in povečati njihovo zaposljivost. Zelenico Plavalnega kluba Ilirija v Ljubljani, kjer ravnokar praznovanje je obiskal Marko Rozman.
Po treh letih od sprejetja uredbe o enotnem trgu telekomunikacij prvi zero rating paket pri nas. Urška Henigman se je o internetni nevtralnosti pogovarjala z direktorjem Inštituta Digitas Dušanom Cafom.
Neveljaven email naslov