Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj se je končala letna mednarodna konferenca Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Na njej je med drugim sodelovala tudi slovenska ekipa s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. Na njej je bilo govora tudi o tem, kakšne investicije bo EBRD v Sloveniji podpirala v naslednjih letih, govorili pa so tudi o privatizaciji Nove ljubljanske banke.
Ta naj bi bila prodana prek borze, oziroma po delih, SDH pa pričakuje, da bo med interesenti za našo največjo banko tudi EBRD. Kot je v ekskluzivnem pogovoru za Radio Slovenija povedal finančni minister Dušan Mramor, bi ta utegnila kupiti pet do deset odstotni delež. Minister pa je v pogovoru z Urško jereb Brankovič spregovoril tudi o nekaterih drugih naložbah.
Dušan Mramor je na vprašanje, ali vnovičen vstop EBRD v Slovenijo na nek način pomeni nazadovanje za našo državo odgovoril, da temu nikakor ni tako. Pred leti je EBRD res sodelovala večinoma pri pomoči tranzicijskim gospodarstvom, tudi slovenskemu, pri prehodu v tržna, vendar se je v času po krizi njihova vloga spet okrepila. Našo državo je namreč kriza še posebej prizadela, zato je vnovično sodelovanje z BRD za nas več kot dobrodošlo. Izjavo finančnega ministra Mramorja lahko poslušate v zgornjem prispevku, ki je bil objavljen v včerajšnjem Radijskem dnevniku.
Sicer pa se je z nekaj več podrobnostmi o prihodnjih naložbah EBRD v Sloveniji Urška Jereb Brankovič oglasila tudi v dnevni program Prvega.
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je scenarij odprodaje NLB na način Prve javne prodaje, kot ga je včeraj napovedal SDH, ustrezen. Na ta način bi lahko pri privatizaciji sodelovale pomembne finančne institucije, kot je EBRD, hkrati pa ne bi bilo treba spreminjati strategije upravljanja državnega premoženja v Državnem zboru, kar bi bil vsekakor trd oreh.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končala letna mednarodna konferenca Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Na njej je med drugim sodelovala tudi slovenska ekipa s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. Na njej je bilo govora tudi o tem, kakšne investicije bo EBRD v Sloveniji podpirala v naslednjih letih, govorili pa so tudi o privatizaciji Nove ljubljanske banke.
Ta naj bi bila prodana prek borze, oziroma po delih, SDH pa pričakuje, da bo med interesenti za našo največjo banko tudi EBRD. Kot je v ekskluzivnem pogovoru za Radio Slovenija povedal finančni minister Dušan Mramor, bi ta utegnila kupiti pet do deset odstotni delež. Minister pa je v pogovoru z Urško jereb Brankovič spregovoril tudi o nekaterih drugih naložbah.
Dušan Mramor je na vprašanje, ali vnovičen vstop EBRD v Slovenijo na nek način pomeni nazadovanje za našo državo odgovoril, da temu nikakor ni tako. Pred leti je EBRD res sodelovala večinoma pri pomoči tranzicijskim gospodarstvom, tudi slovenskemu, pri prehodu v tržna, vendar se je v času po krizi njihova vloga spet okrepila. Našo državo je namreč kriza še posebej prizadela, zato je vnovično sodelovanje z BRD za nas več kot dobrodošlo. Izjavo finančnega ministra Mramorja lahko poslušate v zgornjem prispevku, ki je bil objavljen v včerajšnjem Radijskem dnevniku.
Sicer pa se je z nekaj več podrobnostmi o prihodnjih naložbah EBRD v Sloveniji Urška Jereb Brankovič oglasila tudi v dnevni program Prvega.
Finančni minister Dušan Mramor ocenjuje, da je scenarij odprodaje NLB na način Prve javne prodaje, kot ga je včeraj napovedal SDH, ustrezen. Na ta način bi lahko pri privatizaciji sodelovale pomembne finančne institucije, kot je EBRD, hkrati pa ne bi bilo treba spreminjati strategije upravljanja državnega premoženja v Državnem zboru, kar bi bil vsekakor trd oreh.
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva. foto: windy (Flickr)
Danes se v Ljutomeru začenja 14. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Festival je dobil ime po dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in pionirju slovenskega filma, ki se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih, umrl pa 3. Avgusta leta 1929 v Ljutomeru. V tamkajšnjo splošno knjižnico smo poklicali višjega knjižničarja Srečka Pavličiča, ki nas je na kratko popeljal skozi življenje in delo Dr. Grossmana ter njegov pomen za Ljutomer oziroma Prlekijo.
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?
V novem šolskem letu bosta evropska uredbe o varstvu podatkov in družinski zakonik posegla v pravni odnos med polnoletnim dijakom, njegovimi starši in šolo.Srednja šola bo starša polnoletnega dijaka lahko obveščala o ocenah, o vzgojnih ukrepih, o njegovi odsotnosti od pouka le – če bo polnoleten dijak vnaprej osebno privolil šoli, da omenjene informacije pošilja njegovim staršem. Prispevek Nataše Lang.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. Lipuš je znan po delih, v katerih obravnava boj koroških Slovencev za priznanje in materinščino, med njimi so znana dela Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Odstranitev moje vasi in Gramoz, za katerega je bil letos tudi nominiran za nagrado kresnik.
Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?
Aktualna azerbajdžanska afera, v katero je vpleten poslanec SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, je dober kazalec, kje je šibka točka slovenske politike – v korupciji pri poslancih. Na to opozarjajo v organizaciji Transparency International Slovenija, da je pred Slovenijo še veliko dela na področju preprečevanje korupcije pri poslancih, pa ugotavlja tudi Greco.
Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.
Marko Jaklič pričakuje novo prodajo Mercatorja.
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Več o tem koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji in kako preprečiti nastajanje novih, v prispevku Martina Černe.
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Neveljaven email naslov