Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gabrijela Štumberger

18.05.2016


Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.

Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.

»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«

Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.

»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«

 

 

Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo

Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.

Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:

»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«

Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.


Aktualna tema

4384 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Gabrijela Štumberger

18.05.2016


Intelov mednarodni sejem znanosti in tehnike je program Društva za znanost in javnost ter največje svetovno tekmovanje za srednješolce. Prek globalne mreže lokalnih, regionalnih in državnih sejmov znanosti milijone dijakov po vsem svetu spodbuja, da uresničijo svoje želje in ustvarijo nove inovacije, s katerimi bodo na bolje spremenili svet, v katerem živimo in delamo. Maja vsako leto je skupina teh dijakov izbrana med finaliste, ki se potegujejo za nagrade in štipendije v skupni vrednosti 4 milijone USD.
Projekti finalistov pokrivajo področja od novih načinov zdravljenja raka do interaktivnih robotov. Ocenjevani so v 22 kategorijah, od naravoslovnih, do družboslovnih tem.

Slovenija na sejmu drugič
Slovenijo sta lansko leto na tekmovanju zastopala dijaka Miha Gulič in Klemen Ducman ter osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Letos so s svojo predstavnico sodelovali drugič. Slovenska finalistka Gabriela Štumberger, dijakinja II. gimnazije Maribor, je bila izbrana s strani strokovne komisije na Državnem srečanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Med 8. in 13. majem se je v Phoenixu v Arizoni skupaj z okoli 1750 mladimi znanstveniki, bodočimi podjetniki in ustvarjalci predstavila svetovni javnosti.

»Super izkušnja, še vedno so vtisi povsem sveži, spoznala sem nove ljudi in dobila ideje za nova raziskovanja.«

Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme
Gabriela je v svoji raziskovalni nalogi preučevala vpliv treh različnih pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme in njihovo delovanje. Uporabljeni pesticidi so bili herbicid Boom Efekt (glifosat), fungicid Previcur Energy (propamokar in fosetil) ter insekticid Reldan 22 EC (kloropirifos-metil). Pri tem se je proučevalo antimikrobni učinek pesticidov tako v koncentrirani obliki kot priporočenih koncentracijah na mikroorganizem, pogosto najden v prsti – Bacillus cereus, učinek priporočenih koncentracij na rast heterotrofnih mikroorganizmov, izoliranih iz prsti, ter učinek na bazalno respiracijo mikroorganizmov v prsti.

»Idejo za nalogo sem dobila od sošolke, mentorica je idejo prilagodila šolskemu laboratoriju in mi pomagala pri izbiri metod.«

 

 

Zmagovalec je razvil mikrobske gorivne celice za bolj učinkovito spreminjanje organskih odpadkov v električno energijo

Glavno nagrado Gordona E. Moora v višini 75.000 USD je na tekmovanju prejel 18-letni Kanadčan Han Jie (Austin) Wang iz Vancouvra, ki je razvil mikrobske gorivne celice, ki bolj učinkovito spreminjajo organske odpadke v električno energijo. Prejemnik glavne nagrade je odkril specifične gene v genetsko izboljšani bakteriji E. coli, ki ji omogočajo, da bolj učinkovito proizvaja električno energijo. Njegov sistem lahko proizvede bistveno več energije kot obstoječi procesi v mikrobskih gorivnih celicah, stroški pa so primerljivi s sončno energijo, zaradi česar je prepričan, da bodo mikrobske gorivne celice postale komercialno uspešne.

Rosalind Hudnell, predsednica sklada Intel Foundation je ob koncu tekmovanja poudarila, da:

»Čestitamo letošnjim zmagovalcem in upamo, da bo njihovo delo navdihnilo druge mlade inovatorje, da svojo radovednost in iznajdljivost uporabijo pri reševanju globalnih izzivov. Ta mednarodna znanstvena in tehnična razstava je odličen primer tega, kaj je mogoče doseči, če dijaki z vsega sveta z različnimi ozadji in pogledi stopijo skupaj ter si izmenjajo zamisli in rešitve.«

Pogovoru s slovensko predstavnico, dijakinjo Gabrielo Štumberger, lahko prisluhnete na zgornji povezavi, še več o samem tekmovanju in projektih lanskoletnih tekmovalcev, Mihe Guliča in Klemna Ducmana ter letošnje predstavnice pa boste lahko slišali v našem nočnem programu z nedelje na ponedeljek.


18.07.2018

Ko se delavec v času bolniške odsotnosti odpravi na morje

Po primeru Kovinoplastike Lož, kjer naj bi sindikalnega zaupnika spremljali z detektivom, smo se pozanimali kakšne so pristojnosti detektiva. Detektivi svoje delo opravljajo na podlagi pogodbe ali pooblastilnega razmerja med naročnikom in detektivom. Med najbolj zanimive primere sodijo nadzori delavcev v času bolniške odsotnosti razlaga licencirani detektiv Dušan Poslek iz podjetja Detektiv Biro.


18.07.2018

Hudo pomanjkanje nepremičnin srednjega cenovnega razreda

Luksuznih nepremičnin bo kmalu dovolj, novih gradenj za srednji razred pa ni od nikoder. Tako bo še naprej veliko povpraševanje ob omejeni ponudbi potiskalo cene navzgor. Pogovarjali smo se z direktorjem nepremičninske družbe Metropola-IN Zoranom Madonom.


18.07.2018

Cesta na Koroškem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.07.2018

Alternativna Nobelova nagrada

Švedski knjižničarji so sestavili poseben seznam avtorjev in avtoric s katerim skušajo nasprotovati ustaljenim tokovom podeljevanja Nobelove nagrade za literaturo.


17.07.2018

Kviz - dan emojijev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.07.2018

Trgovine bodo ob praznikih zaprte

Nova kolektivna pogodba za trgovino prinaša zaprtje trgovin na vse praznike v letu, povišanje plač in višje dodatke za delo ob nedeljah. Vsebino sklenjene pogodbe predstavlja Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.


16.07.2018

Težavam z neprevzemanjem in kopičenjem odpadne embalaže ni videti konca

Okoljska ministrica, ki opravlja tekoče posle, Irena Majcen, se je sestala s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki, kjer opozarjajo, da imajo posamezni centri na svojih dvoriščih še vedno več tisoč ton nakopičene embalaže. Ministrstvo je petim od šestih podjetij, ki embalažo odvažajo, junija izdalo nova okoljevarstvna dovoljenja, zataknilo pa se je pri podjetju Interseroh, ki mora odpeljati več kot 90% embalaže.


16.07.2018

Mondiala je konec, svet se vrti naprej

Ob koncu športnega dogodka leta smo se na prvem pogovarjali o vsem, kar je v zadnjem mesecu dni odmevalo po vsem svetu. In se seveda vprašali, ali se bo svet še vrtel naprej.


16.07.2018

Hrvati slavili pozno v noč, danes pričakujejo svoje junake

Hrvati so slavili pozno v noč, danes pa že nestrpno pričakujejo vrnitev nogometašev iz Moskve, iz Zagreba poroča Drago Balažič in dodaja, da se mediji že ukvarjajo s tem, kdo bo ostal v reprezentanci, kdo se bo morda poslovil in kakšna je usoda selektorja.


14.07.2018

Morski psi v slovenskem morju

Z prof. dr. Lovrencem Lipejem z Morske biološke postaje, ki deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Piranu, smo se pogovarjali o morskih psi, ki stalno ali občasno bivajo v slovenskem morju.


13.07.2018

Kopalne vode

Čeprav nam zaradi trenutnega vremena ni do kopanja nekje zunaj, pa se je kopalna sezona seveda že začela. Ob morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta. V Sloveniji imamo na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, gre za kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje. Na teh odsekih prav tako v času kopalne sezona izvajajo meritve kakovosti vsakih 14 dni. Kakšna je torej kakovost slovenskih voda? Tina Lamovšek se je pogovarjala z mag. Matejo Poje, odgovorno za izvajanje monitoringa kopalnih voda na ARSO.


13.07.2018

Gorenjska dobila finančno injekcijo

Ministrstvo za gospodarstvo te dni podpisuje dopolnila dogovorov za nadaljnji razvoj regij. Zanje bo v tej finančni perspektivi skupaj namenjenih več kot pol milijarde evrov. Danes so na ministrstvu podpisali dogovor za gorenjsko regijo, ki je vreden 45 milijonov evrov, od tega bo dobrih 23 milijonov evrov prispevala država oz. posamezna ministrstva.  Gre za financiranje vrste projektov, več o tem, kaj ta dogovor prinaša Gorenjski pa v pogovoru z dopisnico Aljano Jocif.


12.07.2018

Komentar Tanje Starič o sestavljanju koalicije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.07.2018

Ne vem, če na Hrvaškem danes sploh kdo dela

Iz Rusije se je oglasil Luka Petrič, vzdušje v Zagrebu pa je povzela Tanja Borčič Bernard.


11.07.2018

HR nogometna evforija

Danes je dan D za hrvaški nogomet - polfinalna tekma na svetovnem prvenstvu. Na pragu največjega športnega uspeha v zgodovini države se trgovine zapirajo bolj zgodaj kot ponavadi, hrvaške ulice in trgi so polni, več kot 10 tisoč Hrvatov je s čarterskimi leti odpotovalo v Rusijo. O neverjetni evforiji, ki je zajela našo južno sosedo, se je z znanim hrvaškim sociologom Draženom Lalićem pogovarjala naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.


11.07.2018

Letos 271 zlatih maturantov, 10 jih je doseglo vse možne točke.

Rezultati letošnjih maturantov so primerljivi z rezultati lanskih. Uspeh splošne mature je v povprečju 20 točk. Lani je bila povprečna ocena 20,10, letos pa 20,6 od skupno 34 točk. Tisti, ki so bili ocenjeni s 30 ali več točkami, so prejeli maturitetno spričevalo s pohvalo. To so tako imenovani zlati maturanti, ki jih je letos 271. Diamantnih maturantov, ki so dosegli vseh 34 točk pa je letos 10, kar je 5 manj kot lani. Splošno maturo je letos opravljalo 6250 kandidatov, izbirali pa so med 35 maturitetnimi predmeti.


10.07.2018

Dojenje, mlečna formula in interes velekapitala

V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva. foto: windy (Flickr)


10.07.2018

Kdo je bil Grossman

Danes se v Ljutomeru začenja 14. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Festival je dobil ime po dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in pionirju slovenskega filma, ki se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih, umrl pa 3. Avgusta leta 1929 v Ljutomeru. V tamkajšnjo splošno knjižnico smo poklicali višjega knjižničarja Srečka Pavličiča, ki nas je na kratko popeljal skozi življenje in delo Dr. Grossmana ter njegov pomen za Ljutomer oziroma Prlekijo.


09.07.2018

Nekaj takega se zgodi vedno, ko je Rusija na neki prelomnici

Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.


09.07.2018

Športni turizem

Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?


Stran 178 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov