Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopoldanski del razprave v državnem zboru je bil namenjen predvsem zakonodaji, ki ureja trg dela in pokojninski sistem. Poslanci so začeli z zakonom, ki združuje dva sklada – štipendijskega in jamstvenega. Vlada, ki je zakon predlagala pravi, da bo s tem delovanje skladov racionalizirano, na uporabnike sklada pa združitev ne bo vplivala. Opozicija pa meni, da je zakon namenjen drugim ciljem – predvsem političnemu kadrovanju.
In kakšne so bistvene spremembe, ki so jih predlagali? Združena levica si je s spremembo zakonodaje želela spremeniti pristojnosti delovne inšpekcije. Inšpektorji bi imeli večja pooblastila – delodajalci, kjer bi odkrili prekarne zaposlitve bi morali te delavce, na podlagi inšpekcijske odločbe zaposliti.
Odziv vlade pa: predlogu zakona nasprotujemo saj ni pravno formalno usklajen z ostalo zakonodajo; poleg tega pripravljamo sistemske rešitve na tem področju, ki bodo usklajene z vsemi socialnimi partnerji. Podobno meni tudi koalicija.
Državni zbor je danes opravil tudi prvo branje predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želi poslanska skupina NSi omogočiti dvojni status upokojencev. Zdaj pri nas ni mogoče imeti dvojnega statusa – se pravi da smo lahko ali upokojenci ali pa imamo odprt s.p. Zakonodaja, ki ureja dvojni status je v tem trenutku na ustavnem sodišču zato je ne bi bilo smiselno spreminjati pa odgovarja vlada. Državni sekretar Peter Pogačar
Trenutno poslanci še vedno razpravljajo o tem predlogu v nadaljevanju seje pa bodo začeli razpravo o ukinitvi vrednotnic, ki jo je predlagala SDS.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dopoldanski del razprave v državnem zboru je bil namenjen predvsem zakonodaji, ki ureja trg dela in pokojninski sistem. Poslanci so začeli z zakonom, ki združuje dva sklada – štipendijskega in jamstvenega. Vlada, ki je zakon predlagala pravi, da bo s tem delovanje skladov racionalizirano, na uporabnike sklada pa združitev ne bo vplivala. Opozicija pa meni, da je zakon namenjen drugim ciljem – predvsem političnemu kadrovanju.
In kakšne so bistvene spremembe, ki so jih predlagali? Združena levica si je s spremembo zakonodaje želela spremeniti pristojnosti delovne inšpekcije. Inšpektorji bi imeli večja pooblastila – delodajalci, kjer bi odkrili prekarne zaposlitve bi morali te delavce, na podlagi inšpekcijske odločbe zaposliti.
Odziv vlade pa: predlogu zakona nasprotujemo saj ni pravno formalno usklajen z ostalo zakonodajo; poleg tega pripravljamo sistemske rešitve na tem področju, ki bodo usklajene z vsemi socialnimi partnerji. Podobno meni tudi koalicija.
Državni zbor je danes opravil tudi prvo branje predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želi poslanska skupina NSi omogočiti dvojni status upokojencev. Zdaj pri nas ni mogoče imeti dvojnega statusa – se pravi da smo lahko ali upokojenci ali pa imamo odprt s.p. Zakonodaja, ki ureja dvojni status je v tem trenutku na ustavnem sodišču zato je ne bi bilo smiselno spreminjati pa odgovarja vlada. Državni sekretar Peter Pogačar
Trenutno poslanci še vedno razpravljajo o tem predlogu v nadaljevanju seje pa bodo začeli razpravo o ukinitvi vrednotnic, ki jo je predlagala SDS.
Vodstvo PGD Litija očita občini Litija, ki jo vodi župan Franci Rokavec, da kljub obljubam ni izpolnila svojih pogodbenih obveznosti do gasilskega društva v višini nekaj več kot 18.000 EUR, zaradi česar je, tako litijski gasilci, močno oteženo delovanje društva. Dodatno težavo po njihovem povzroča tudi neustreznost gasilskega doma, na katero opozarjajo že dlje časa. Opozorili so tudi na prepočasno reševanje vprašanja težav gasilcev zaradi izpada proizvodnje njihovih delodajalcev v primeru intervencij in nizke refundacije stroškov s strani občine njihovim delodajalcem. Župan Litije se je odzval in že naslednji dan je bil del neporavnanih dolgov plačan. Gasilci so prejeli 16.000 EUR, torej na njihovem računu trenutno manjka še dobrih 2.000 EUR. Več Jure Čokl.
V Berlinu pa poteka sejem bele tehnike in zabavne elektronike IFA 2019, na katerem se predstavlja preko 1800 razstavljavcev z vsega sveta, med njimi tudi slovenska podjetja: Skupina Hisense Gorenje s pametno kuhinjo, Bosch s svetovno novostjo – kuhinjskim aparatom izdelanim v podjetju BSH v Sloveniji, pa Chippolo, Status Metlika in Mmore Cases.
Besede turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je pred dnevi Evropi zagrozil, da bo odprl meje za sirske begunce, če ne bo dobil dovolj mednarodne pomoči, je treba jemati resno, opozarjajo varnostni strokovnjaki. Pritisk turškega naroda, ki je vse manj naklonjen beguncem, na predsednika Erdogana namreč postaja vse večji. Če bi svoje napovedi uresničil, bi to skoraj zagotovo sprožilo nov migracijski val, ki bi pljusknil tudi v Slovenijo. Na našem notranjem ministrstvu zagotavljajo, da razmere na zunanji schengenski meji obvladujejo, Erdoganovih groženj pa ne komentirajo. Lucija Dimnik Rikić
V Barceloni danes poteka množični shod v spomin na 11. september 1714, ko je Barcelona v španski nasledstveni vojni padla pod četami španskega kralja Filipa Petega. Katalonci ta dan množično obeležujejo zadnja leta, odkar je špansko ustavno sodišče razveljavilo nekaj ključnih členov katalonskega statuta. To jesen v Kataloniji pričakujejo sodbe na procesih proti katalonskim političnim in civilnodružbenim voditeljem, obtoženim upora zaradi njihove vloge pri referendumu leta 2017. Špela Novak je v pričakovanju sodbe obtoženim katalonskim voditeljem pripravila pogovor s predstavnikom katalonske vlade za Jugovzhodno Evropo Erickom Hauckom.
Pred dvema letoma predstavljen pilotni program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je pokazal prve rezultate. Ti so odlični. Statistično analizo programa je opravil Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, obdelali pa so podatke prvih 40 sodelujočih. V program se je do zdaj vključilo 100 bolnikov.
Skupina britanskih spitfirejev je 18. 9. 1944 napadla takratno ljubljansko letališče v Polju. Uničili so nekaj nemških letal, Nemci so z grajskega hriba zadeli dve britanski letali, eno je padlo na tla ob Ižanski cesti. Pilot se je rešil, zajeli so ga domobranci, ki so ga predali Nemcem. Dele letala so pulili iz tal že prej, v drugi polovici avgusta letos pa je steklo strokovno izkopavanje. Kot v pripsevku Tomaža Gerdena pojasnjuje vodja izkopavanja, arheolog dr. Andrej Gaspari, je motor letala supermarine spitfire, zaradi varnostnih razlogov ga bodo izvlekli pozneje, skoraj nepoškodovan.
Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani soorganizirali simpozij o univerzitetni profesorici Almi Sodnik, najbolj vidni filozofinji z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije. Na simpoziju so v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani spregovorili o njenem življenju in delu.
Gotovo se je kateri od otrok, ki obiskuje šolo, kdaj pošalil, da je najlepši del šole pravzaprav čas, ko nastopi obrok: pa naj gre za zajtrk, malico ali kosilo. Vendar vsi ne dobivajo enotnih obrokov, nekateri morajo namreč zaradi zdravstvenih težav določeno živilo ali skupino živil izločiti iz prehrane in so zato upravičeni do t. i. medicinsko indicirane diete. Se pa pojavljajo tudi želje, ponekod tudi zahteve staršev, da je njihov otrok upravičen do prehrane, ki ni medicinsko utemeljena.
Evropska unija velja za največji humanitarnega igralca na svetu, letos naj bi za humanitarno pomoč namenila več kot poldrugo milijardo evrov. Bodočega komisarja Lenarčiča tako na predvidenem področju kot pri ustvarjanju vpliva znotraj Evropske komisije čaka veliko dela. Komentar Matjaža Trošta
Zaposleni na okencih upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici so lani novembra stavkali. Pravzaprav ni šlo za čisto pravo stavko – delali so samo do konca uradnih ur. Stavko so zamrznili in z novim vodstvom so se začela pogajanja o pogojih dela. Zaposleni na okencih morajo zaradi povečanega števila strank, kadrovske in prostorske stiske na delovnem mestu ostajati tudi več ur po koncu delovnega časa, saj morajo obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Tudi če te pridejo le nekaj minut pred koncem. Sindikalist Dragan Stankovič pravi, da se nadurno delo odreja vsak dan. "Vsakdo, ki je v popoldanski izmeni ima odrejeno nadurno delo. In to traja ne samo dneve, temveč že mesece. Ob sredah ko so uradne ure do 19-te, se nadurno delo opravlja globoko po 21-ti uri." Nadure so po novem plačane – a so namesto izjema, postale pravilo. Več v prispevku Urške Valjavec.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani zdaj raziskujejo s pomočjo enega najsodobnejših elektronskih mikroskopov na svetu. Gre za poseben krio-elektronski mikroskop. Za pomembno pridobitev so odšteli dva milijona evrov in pol; revolucionarna metoda pa obeta razvoj novih zdravil in postopkov zdravljenja. Predstavitve novega mikroskopa se je udeležil tudi prof. Joachim Frank, ki je leta 2017 prav za raziskave na področju krio-elektronske mikroskopije prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Z uglednim znanstvenikom, ki pravi, da mu je klic iz Stockholma ob 5.18 zjutraj obrnil življenje na glavo, se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Jernej Stare/ Kemijski inštitut
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog novele medijskega zakona, s katero želi ministrstvo za kulturo popraviti najnujnejše, prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z oglaševanjem. Ministrstvo bi popolnoma sprostilo radijsko oglaševanje, za televizijo pa večina oglaševalskih omejitev ostane, saj so urejene v zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nevihta je veličasten in hkrati strašljiv naravni pojav, pogoj za njen nastanek je nevihtni oblak kumulonimbus. Kaj storiti, če se znajdemo nekje v naravi, ko se približuje nevihta, smo povedali v nedeljskem jutru na Prvem. Na teren pa smo odšli tudi z lovcem na nevihte ter spoznali znanja, ki jih tak hobi zahteva, in pravila, ki se jih je treba držati, če želimo poskrbeti za lastno varnost.
Podatek, da samo polovica Slovencev bere knjige, je presenetil, celo šokiral. Še bolj pa je šokiral podatek, da – glede na zadnje mednarodne raziskave – osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih Slovencev in Slovenk. Darja Pograjc je zato preverila, kakšni so projekti Javne agencije za knjigo RS, ki se ukvarja z zagotavljanjem pogojev za razvoj bralne kulture.
Vlada je objavila osnutek nacionalnega podnebno-energetskega načrta, ki opredeljuje energetsko politiko in strategije za znižanje izpustov toplogrednih plinov za naslednje desetletje. Konkretnih rešitev je za zdaj malo, saj načrt vsebuje različne scenarije, med katerimi se bo treba še odločiti. Se pa bo naša država predvidoma zavezala k 27-odstotnemu deležu obnovljivih virov do leta 2030 in k 15-odstotnemu znižanju emisij iz netrgovalnega sektorja glede na leto 2005. Tudi premogu se ne nameravamo odpovedati do leta 2050. Oba zgoraj omenjena cilja sta precej nižja od tistih, ki zavezujejo Evropsko unijo kot celoto. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan, vodja ekipe, ki je načrt pripravljala, je načrt pojasnil Erni Strniša.
Ta konec tedna bo Kamnik v znamenju narodnih noš in oblačilne dediščine. V nedeljo organizatorji pričakujejo okoli 2 tisoč narodnih noš. Narodne noše iz različnih obdobij poustvarja tudi mojstrica Andreja Stržinar z Ovsiš izg: Ousiš pri Podnartu. V šiviljski delavnici ustvarja različne kostume in folklorna oblačila. S pomočjo fotografij in drugih podrobnosti s spretnimi rokami ohranja oblačilno dediščino in oblačilno kulturo, znanje pi izdelovanju zavijač pa prenaša tudi na druge. V pogovoru z Aljano Jocif je Andreja Stržinar najprej ponazorila, kako poteka poustvarjanje oblačil, tudi narodnih noš.
Kot je znano je švedsko trgovsko pohištveno podjetje Ikea, po nekaj letih zapletov, od Ministrstva za okolje in prostor, vendarle pridobilo gradbeno dovoljenje za postavitev njihove, po celem svetu znane modre stavbe, ki se bo nahajala v BTC-ju v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bilo širše območje, na katerem bo trgovski objekt stal, sprva načrtovano za vzpostavitev t.i. zelene osi z mestom. Več v prispevku Martina Černe.
Neveljaven email naslov