Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.
Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.
Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:
Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo; v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.
Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:
Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.
Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016 na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok. Prispevek Petre Medved.
Na Kongresnem trgu in v parku Zvezda v Ljubljani je organiziran Mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki so ga v Centru Janeza Levca in Društvu za kulturo inkluzije pripravili že desetič zapored. Na njem letos sodeluje kar 312 ustanov: vrtci, šole, zavodi, različna društva in organizacije; samo v štirih dneh – festival bo trajal do petka – bo na njem nastopilo ali pripravljalo delavnice več kot dva tisoč osemsto odraslih, mladostnikov in otrok.
Dopoldanski program Mednarodnega festivala Igraj se z mano je sestavljen iz številnih glasbenih, pevskih in plesnih nastopov ter predstav, obiskovalci pa lahko sproščajo svojo domišljijo v različnih ustvarjalnih delavnicah. Posebnost večernega programa je sodelovanje vrhunskih glasbenikov in ljudi s posebnimi potrebami. Vse štiri večere bo z glasbenim programom dopolnila akademija Berklee College of Music – Valencia Campus, nastopili pa bodo tudi znani slovenski glasbeniki, na primer Zlatko in Perpetuum Jazzile.
Vodilo festivala Igraj se z mano je povezovanje ob igri – otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami ter preostalih, ki z medsebojnim druženjem in skupnim ustvarjanjem uresničujejo vključevanje vseh ljudi v družbo, ne glede na njihovo drugačnost. Julija Kotnik z Mednarodnega festivala Igraj se z mano razlaga:
Vloga Mednarodnega festivala Igraj se z mano je izjemnega pomena, saj omogoča neposredno izkušnjo, da lahko doživijo dvosmerno komunikacijo, dvosmerno interakcijo z osebami s posebnimi potrebami. Da si na podlagi tega lahko morebitna svoja stališča, ki so naravnana v smeri strahu, odklonilnosti preoblikujejo. Pri ljudeh je manko ravno v tem delu, da sami ne vedo, kako odreagirati: ali pogledati vstran ali pogledati v osebo; v teh primerih se raje umaknejo. Festival pa ravno to nudi – fokus ni na hendikepu, fokus ni na posebnih potrebah, ampak je izhodišče igra, sodelovanje, povezovanje, torej neke dejavnosti, ki pri ljudeh ali so s posebnimi potrebami ali pa ne, v ospredje postavljajo njihove zmožnosti, sposobnosti in kar je osnova festivala – igro.
Mednarodni festival Igraj se z mano ima pomembno družbeno vlogo, razlaga ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani doktor Matej Rovšek:
Festival podpira več dejavnosti, ki simbolizira odprto, inkluzivno družbo, karšno si v Sloveniji želimo. Predvsem se mi zdi pomembno, da razstaplja ločnico med hendikepom in normalnostjo. Namreč, na festivalu je čisto vseeno – ko pogledaš vse udeležence: otroke, pedagoge, spremljevalce, turiste, starše – kdo je kdo. Nihče se ne sprašuje, kdo je hendikepiran in kdo ni, nihče ljudi ne rangira v neke lestvice, vsi so enaki v tem festivalskem smislu, enako obravnavani, tako kot si želimo, da bi bili obravnavani v drugih družbenih strukturah. Tisto, kar se mi zdi še pomembno je, da festival podpira ideje o enakosti, ne idejo o različnosti. Mislim, da smo ljudje najprej enaki in da je enakost šele pogoj zato, da lahko govorimo o različnosti. In zadnje, kar se mi zdi pomembno je to, da je festival v zadnjih letih resnično ustvarjalnica idej in modelov o trajnih socialnih vključevanjih. Tisto, kar je pravzaprav cilj za našo populacijo. Niso torej cilj neke občasne oblike inkluzivne oblike, ampak to, da so trajno socialno vključeni. To pa pomeni, da pridejo do trajne zaposlitve. In Center Janeza Levca v zadnjih letih tudi na tem področju veliko deluje z ustanovitvijo zaposlitvenega centra Janez dela.
Mednarodni festival, ki se je začel v Mariboru, bo v četrtek, 26.5.2016 v Semiču, v petek, 27.5.2016 na Muti, v torek 31.5.2016 pa tudi v Vipavi. Po zamisli Centra Janeza Levca in Društva za kulturo inkluzije so ga pripravili tudi v Črni Gori in na Hrvaškem, izvedli pa ga bodo še na Poljskem in Norveškem.
Slovenska filantropija od leta 2010 pripravlja Dan za spremembe z namenom povabiti ljudi k sooblikovanju boljše družbe, jih spodbuditi, da se v svojem okolju povežejo in prek različnih akcij rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja. S sloganom Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! nagovarjajo prebivalce Slovenije, da vsaj za en dan postanejo prostovoljci in prostovoljke. Letošnji dan za spremembe poteka 15. aprila hkrati s svetovnim dnevom mladih prostovoljcev, različne akcije - od medgeneracijskega povezovanja do čiščenja okolja - se bodo vrstile skozi ves april. Po dveh letih zatišja bo to ena izmed večjih akcij do zdaj, je Lani Furlan povedala Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji.
Od začetka letošnjega leta se je v Italiji izkrcalo več kot 32.300 migrantov, kar je skoraj štirikrat toliko kot lani v tem času. Zato je italijanska vlada razglasila izredne razmere, ki so sicer zlasti pravna podlaga pri aktivaciji civilne zaščite, pri dodelitvi izrednih sredstev v višini 5 milijonov evrov za širjenje namestitvenih struktur in za nekaj drugih mehanizmov za obvladovanje razmer na jugu države. Povečalo se je tudi število migrantov, ki v Italijo pridejo po balkanski poti, torej čez mejo s Slovenijo. Foto: BoBo
Če bo sprejet predlog Evropske komisije, da naj bi v vseh članicah uvedli zakonodajo, po kateri bi morali vsi vozniki že po 70. letu na pregled vozniških sposobnosti, se bodo v nekaterih državah, kot je recimo Francija, vozniki sploh prvič soočili s tovrstnimi omejitvami. V Sloveniji moramo na pregled vozniških sposobnosti z 80. letom starosti, a smo že deset let pred tem, ko je Evropska komisija obelodanila aktualni predlog, to starost premaknili na 70 let. Tako voznike, ki so vozniški izpit opravili po letu 2013, čakajo prvi pregledi že pri 70tih letih. S tem se bomo torej soočili čez kakšnih 40 let.
Strokovna komisija v sestavi Goran Dekleva, Lojze Krajnčan, Sandra Erpe, Alenka Gotar in Rudi Pančur je minuli teden skrbno pregledala in poslušala vseh skoraj 70 prijavljenih šansonov in izmed njih izbrala tistih 20, ki se bodo predstavili na Festivalu slovenskega šansona 2023. To bodo: 1. skupina Prašnati: Po žalosti hodim 2. Patricija Škof: Šanson iz tujine 3. Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja 4. duo Zajtrk: Jera 5. Primož Vidovič: Triptih sestre Felicite 6. Cafe Noisette: Na vrtu mojem 7. Rade Kvartet: V času zaustavim svet 8. Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku 9. Smaal Tokk: Dihej 10. Veronika Kržičnik: Ti si moj svet 11. Ana Mezgec in Nakána: Tolaž'bla 12. Miha Rebrnik, Klemen Smolej in Miha Koren: Mi fejkamo 13. Glas 'n bas: Blues za čistilko UKC 14. Anja Strajnar: Izpodriv 15. Jure Ivanušič in Nordunk: Južni veter 16. Matevž Goršič in Mihael Lajlar: Barve ulic 17. Andrej Tomšič: Bistro 18. Violoncelli Itineranti: Sredozemlje 19. Anja Hrastovšek: Preštevati narcise 20. Tomaž Hostnik: Dekle iz zlatih sanj Prihodnji teden bomo v četrtek, 20. aprila, ob 12h na tiskovni konferenci v Kulturnem domu v Krškem predstavili vrstni red nastopajočih in več podrobnosti o samih prireditvah. Predizbora letošnjega Festivala slovenskega šansona bosta potekala v prvi polovici maja, in sicer: - v soboto, 6. maja, ob 20h v Kulturnem domu Krško, - v nedeljo, 14. maja, ob 20h v Gledališču Park Murska Sobota.
V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?
Eno najbolj razvitih mest Italije, Bologna, slovi kot svetovno središče širjenja kulture kakovostnega, obrtniško izdelanega sladoleda. Tam deluje tudi sladoledarska univerza, kjer je sladoled poslastica, veselje, hudo resna kulinarična preizkušnja in poslovna priložnost, ki ljudem spreminja življenja.
V praznični oddaji ob velikonočnem ponedeljku smo vam pripravili pogovor o doživljanju praznika velike noči v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva. Posneli smo ga v župnišču Evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti. Tone Petelinšek se je pogovarjal z evangeličanskim škofom Leonom Novakom in superintendentom Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danielom Grabarjem.
Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.
Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.
Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Neveljaven email naslov