Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4385 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Mineva leto dni od tretjega zaporednega rušilnega potresa v srednji Italiji. Največji kraj opustošenega področja je slikoviti Camerino, katerega zgodovinsko jedro je nekoč vrvelo od študentov. Toda zdaj v njem ni več žive duše. Camerino je obiskal Janko Petrovec.
V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.
22. aprila lani, tik po sprejetju dogovora med Evropsko unijo in Turčijo, so aktivisti Solidarnostne iniciative za begunce zasedli 7-nadstropni hotel City Plaza v Atenah. Zdaj praznujejo leto in pol delovanja. Jorgos Maniatis, eden izmed članov organizacijskega odbora, pravi, da praznujejo vsakih šest mesecev, saj njihov obstoj še vedno visi na nitki. Zasedba hotela je nezakonita, kar Jorgos odkrito tudi pove. Lastnice hotela so še vedno banke, ki so ga leta 2009 zapečatile, ker je bila takratna lastnica banki dolžna več kot 800 tisoč evrov.
Slovenija je destinacija za petzvezdična doživetja. To je strateška usmeritev našega turizma, ki v resnici pomeni, da mora biti v Sloveniji petzvezdično vse. Strokovnjake in nekaj najvišjih predstavnikov slovenskega turizma smo prosili, naj nam razložijo osnovne pojme petzvezdičnosti. Na nedavnih dnevih slovenskega turizma so organizirali tudi turistični hackathon, na katerem so se udeleženci spoprijeli s poslovnimi izzivi v želji, da bi tako nastali petzvezdični turistični produkti z višjo dodano vrednostjo.
Papež Frančišek se je danes iz Vatikana povezal z Mednarodno vesoljsko postajo in se za dvajset minut zaklepetal s šestimi astronavti in kozmonavti, ki trenutno službujejo tam zgoraj. Šlo je za prvo tovrstno povezavo med zdajšnjim poglavarjem katoliške cerkve in ljudmi v vesolju. Pogovor je v Vatikanu spremljal Janko Petrovec.
Pravnik Andrej Rupnik in direktor SOVE v letih 2007-2010 pojasnjuje, kaj pomeni nova zaostritev potovanj v ZDA.
V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev v Ljubljani bodo podelili Sovretovo nagrado za vrhunske književne prevode. Komisija, ki jo sestavlja vrsta uglednih prevajalskih imen, je letos izbrala dve prejemnici nagrade: Sašo Jerele za prevod romana Splet večnosti pisateljice Marguerite Yourcenar in Uršo Zabukovec za prevod romana Mjausk avtorice Tatjane Tólstoj.
Kaj se dogaja na otroški kardiologiji? Včeraj je odjeknila novica o odstopu vodje službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki, danes tudi o odstopu v.d. strokovne direktorice Pediatrične Klinike Anamarije Meglič, ki je bila na tem mestu komaj dva meseca in je nasledila Rajka Kendo. Vodstvo UKC miri, da zdravljenje otrok poteka dobro. Poslušajte pogovor voditeljice na prvem Lucije Fatur z novinarko Heleno Lovinčič.
Izsledki pilotnega projekta Ekologov brez meja o zavrženi hrani v slovenskih bolnišnicah in domovih za starejše.
Evropski ministri za zaposlovanje so ponoči v Luksemburgu dosegli politični dogovor o poostritvi pravil v zvezi z napotenimi delavci. To so tisti, ki jih podjetje začasno pošlje v drugo članico, kjer opravijo storitev, davke in prispevke pa jim še vedno plačuje doma. Zaradi kršitev in zlorab so zahodne članice Evropske unije zahtevale strožja pravila in naletele na odpor nekaterih prestolnic na vzhodu. Ministri so ponoči po maratonskih pogajanjih oblikovali kompromis, ki bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Prof. dr. Anton Brancelj je pretekli teden v Parizu na posvetovanju o svetovno znani jami Lascaux predstavil raziskovalne izkušnje iz Velike Pasice, ki je nekaj posebnega. Ne samo po pisani favni, pač pa tudi po kompleksnih ekoloških raziskavah, ki so jih tam opravili. Prof. Brancelj se nam je pridružil v studiu Prvega in povzel dogajanje v Parizu ter nas seveda, z besedami in orisom popeljal skozi jamo, ki jo sam od aktivno raziskuje že od leta 2000.
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Ob sinočnjem spremljanju izida predsedniških volitev se je zgodilo, da smo bili po koncu zaprtja volišč priča različnim rezultatom volilnih napovedi, ki so jih za različne medijske hiše opravile tudi različne agencije ali inštituti za raziskovanje trga in javnega mnenja. O tem, kako v anketah pride do takšnega odstopanja od realnih rezultatov na voliščih, se je z dr. Mitjo Hafnerjem-Finkom, s Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, pogovarjala Nadia Petauer.
V nedeljo zvečer ste lahko na Prvem spremljali povolilno oddajo v kateri smo vas sproti obveščali o volilnem izidu. Naši novinarji so se oglašali iz vseh volilnih štabov. Poročali so o veselju in razočaranju kandidatov, njihovih podpornikov in spremljevalcev, načrtih za prihodnost – predvsem politično. V studiu sta analitika dr. Samo Uhan in dr. Matevž Tomšič komentirala tako volilno kampanjo kot volilni izid. Ugotavljali smo, kdo je bil v predsedniški tekmi zraven samo zato, ker je moral biti zaradi stranke, kdo je bil resen protikandidat aktualnemu predsedniku, kdo se je v predsedniško tekmo podal zaradi lastne promocije. Ozrli smo seo tudi naprej – pozno spomladi nas čakajo še parlamentarne volitve. In za nekatere politične stranke je bila predsedniška tekma idealen oder prav za pripravo nanje. Oddajo je vodila Jolanda Lebar.
Na spletu lahko najdete ogromno ponudb za nakup prehranskih dopolnil; za boljšo telesno pripravljenost, za hujšanje in tudi za obnovo jeter. Eno od prehranskih dopolnil, ki ga je mogoče kupiti v spletni trgovini, ponuja obnovo jeter na naraven način v enem mesecu. Zdravstveni inšpektorat je danes na svoji spletni strani objavil sporočilo, v katerem odsvetuje potrošnikom nakup prehranskega dopolnila Herparen za jetra. Zakaj odsvetujejo nakup, je preverila Jana Bajželj.
Statistični urad Slovenije ob današnjem Evropskem dnevu statistike poudarja, da boljši podatki lahko zagotavljajo boljše življenje. Kako, nam je pojasnil Martin Bajželj s statističnega urada.
Vsako leto 4000 ljudi utrpi možgansko kap, ki je zelo resna bolezen in lahko pomeni pravo katastrofo za bolnika in njegove svojce. Je tretji vzrok smrtnosti pri nas in najpogostejši za invalidnost. Za njeno preprečevanje je pomembno osveščanje prebivalstva, tako za zmanjševanje dejavnikov tveganja, kot je visok krvni pritisk, pa tudi, da je za preprečevanje posledic najpomembnejši čas. Če je prepoznana v prvi uri ima bolnik veliko možnosti, da iz bolnišnice odkoraka peš.
Danes obeležujemo evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. V Sloveniji na področju trgovine z ljudmi letno beležimo pet do šest obsodilnih sodb. Kot obliki trgovine z ljudmi sta pri nas prepoznana predvsem prisilna prostitucija in beračenje. Kot opozarja nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin, je zadnja leta vse več tudi primerov prisilnega dela, ki pa je v Sloveniji še slabo prepoznano. Tudi nevladne organizacije opozarjajo, da je na področju trgovine z ljudmi zelo pomembno ozaveščanje javnosti in potencialnih žrtev. V ta namen je Socialni marketing »Iz principa« v središču Ljubljane danes odprl sobo pobega, kjer obiskovalci z reševanjem ugank na inovativen način lahko spoznajo pasti prisilnega dela. Soba pobega na temo prisilnega dela bo odprta vse do 27. oktobra. Obisk pa je brezplačen.
Na Prvem smo pozornost namenili tudi zadnjemu pomembnemu dosežku Kemijskega inštituta. Raziskovalci so oblikovali tako imenovane nano kletke iz proteinov, s katerimi bomo v prihodnosti v telesu lahko dostavljali zdravila za različne bolezni. Izsledke njihovega dela so včeraj objavili v eni od prestižnih znanstvenih revij. Na predstavitvi tega velikega dosežka je bila Barbara Belehar Drnovšek.
Besedna zveza TEŠ6 danes predstavlja sinonim za slabo in neprimerno voden projekt. Zgodba o investiciji, ki se je z začetnih 650 milijonov podražila na več kot 1,4 milijarde evrov, je prepredena z obtožbami o zavajanjih, korupcijskimi škandali in policijskimi preiskavami. Za projekt do danes neposredno ni odgovarjal še nihče, kar je močno zmotilo Primoža Cirmana, novinarja Siola, ki problematiko TEŠ-a spremlja že več let. Sam pravi, da v Sloveniji nobena afera ne doživi epiloga oziroma se ne razčisti odgovornosti vpletenih, zato se je odločil dejstva in dokumente, povezane s šestim blokom, sistematično združiti v knjigi z naslovom NepoTEŠeni - naložba stoletja ali rop stoletja. V pogovoru z Juretom Čepinom je Cirman razkril, kako se je lotil popisovanja ene največjih kalvarij v zgodovini naše države.
Neveljaven email naslov